Slovenci smo osebno svobodni, a imamo manj svobodno ekonomijo, državni aparat in pravosodje
POSLUŠAJ ČLANEK
O svobodi v svetu se v zadnjem času veliko govori. A kaj sploh svoboda je in kako jo izmeriti? To so že tretjič poskušali na Cato Institute, letos v sodelovanju še z Fraser Institute in Fredrich Naumann Foundation for Freedom.
Avtorji poročila (med njimi tudi Slovenka Tanja Porčnik) svobodo merijo na desetih raznolikih področjih: od vladavine prava in varnosti, do dela vlade, pravosodnega sistema, vere in odnosov med ljudmi.
Poročilo, ki je že tretje po vrsti, zaznava v svetovnem merilu rahel upad svobode, medtem ko se je ta v Sloveniji v zadnjem času povečala. Napredovali smo za tri mesta (smo 39. od 159), a smo v svoji regiji med slabšimi, predvsem zaradi nizke ekonomske svobode.
Prvih deset mest so zasedle države: Hong Kong, Švica, Nova Zelandija, Irska, Danska, Kanada, Združeno Kraljestvo, Avstralija, Finska in Nizozemska. Največjo stopnjo svobode pa regionalno uživajo v zahodni in severni Evropi ter severni Ameriki.
Zadnjih deset mest so zasedle Angola, Kongo, Alžirija, Mjanmar, Venezuela, Centralna Afriška Republika, Sirija, Iran, Jemen in na zadnjem mestu Libija. Na splošno je stanje svobode najslabše v podsaharski Afriki in južni Aziji.
Največje spremembe na slabše je od leta 2008 do 2014 doživelo področje vladavine prava in svobode gibanja, izboljšalo pa se je področje svobode združevanja. Ostala področja ostajajo primerljiva.
Povprečna ocena svobode v Sloveniji je 7.9/10, s čemer zasedamo 39. mesto med vsemi državami. Zelo dobro smo ocenjeni pri zagotavljanju osebne svobode, kjer dosegamo oceno 9.07 (21. mesto med vsemi državami). Slabši smo pri zagotavljanju ekonomske svobode: z oceno 6.73 smo zasedli 97. mesto.
Najslabše smo ocenjeni na področju vlade in javnega sektorja (velikost, poraba sredstev, davki). Dosegli smo oceno 4.41. Slabo oceno dosega tudi vladavina prava (6.91) in pravosodni sistem kot celota (6.27). Kot najslabši del pravosodnega sistema raziskava označuje neodvisnost sodstva in nepristranskost sodišč pri odločanju.
Možnost napredovanja je tudi na področju medijev in informiranja. Čeprav zaradi poročanja pri nas (še) ne prihaja do umorov novinarjev, pa raziskava našo medijsko zakonodajo dojema kot restriktivno. Tudi pritisk politike in nadzor nad poročanjem medijev bi lahko zmanjšali.
So pa tudi področja, na katerih kot država blestimo in smo bili ocenjeni s čisto 10. To je področje svobode vere, gibanja (znotraj države in v tujino), svobode združevanja (civilne iniciative, društva, zborovanja) ter področje medosebnih odnosov (ureditev homoseksualnih razmerji, ločitve). Po osebni svobodi smo tako Slovenci 17. na svetu.
Čeprav ocena svobode v Sloveniji ni slaba in je v primerjavi z državami podsaharske Afrike več kot odlična, pa smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami in državami znotraj naše regije podpovprečni. V naši regiji (srednja Evropa in Baltik) so boljše ocenjene vse države: Češka (18. mesto), Litva (20. mesto), Poljska (21. mesto), Estonija (21. mesto), Latvija (24. mesto), Slovaška (27. mesto), Madžarska (37. mesto).
Med sosednjimi državami je najboljše uvrščena Avstrija na 11. mestu, sledi Italija na 28. mestu. Madžarska je zasedla dve mesti pred nami, Hrvaška pa pet mest za nami (44. mesto).
Glede na izsledke raziskave igrata največjo vlogo gospodarska in politična stabilnost. V državah, ki proizvedejo več dohodkov na prebivalca in v državah z razvito in delujočo demokracijo, je stopnja svobode višja. Izjema pri tem je Hong Kong, ki je zasedel prvo mesto, pa nima razvite demokracije.
Avtorji poročila (med njimi tudi Slovenka Tanja Porčnik) svobodo merijo na desetih raznolikih področjih: od vladavine prava in varnosti, do dela vlade, pravosodnega sistema, vere in odnosov med ljudmi.
Poročilo, ki je že tretje po vrsti, zaznava v svetovnem merilu rahel upad svobode, medtem ko se je ta v Sloveniji v zadnjem času povečala. Napredovali smo za tri mesta (smo 39. od 159), a smo v svoji regiji med slabšimi, predvsem zaradi nizke ekonomske svobode.
Najboljši, najslabši in kakšni so trendi?
Prvih deset mest so zasedle države: Hong Kong, Švica, Nova Zelandija, Irska, Danska, Kanada, Združeno Kraljestvo, Avstralija, Finska in Nizozemska. Največjo stopnjo svobode pa regionalno uživajo v zahodni in severni Evropi ter severni Ameriki.
Zadnjih deset mest so zasedle Angola, Kongo, Alžirija, Mjanmar, Venezuela, Centralna Afriška Republika, Sirija, Iran, Jemen in na zadnjem mestu Libija. Na splošno je stanje svobode najslabše v podsaharski Afriki in južni Aziji.
Največje spremembe na slabše je od leta 2008 do 2014 doživelo področje vladavine prava in svobode gibanja, izboljšalo pa se je področje svobode združevanja. Ostala področja ostajajo primerljiva.
Kakšno je stanje svobode v Sloveniji?
Povprečna ocena svobode v Sloveniji je 7.9/10, s čemer zasedamo 39. mesto med vsemi državami. Zelo dobro smo ocenjeni pri zagotavljanju osebne svobode, kjer dosegamo oceno 9.07 (21. mesto med vsemi državami). Slabši smo pri zagotavljanju ekonomske svobode: z oceno 6.73 smo zasedli 97. mesto.
Najslabše smo ocenjeni na področju vlade in javnega sektorja (velikost, poraba sredstev, davki). Dosegli smo oceno 4.41. Slabo oceno dosega tudi vladavina prava (6.91) in pravosodni sistem kot celota (6.27). Kot najslabši del pravosodnega sistema raziskava označuje neodvisnost sodstva in nepristranskost sodišč pri odločanju.
Možnost napredovanja je tudi na področju medijev in informiranja. Čeprav zaradi poročanja pri nas (še) ne prihaja do umorov novinarjev, pa raziskava našo medijsko zakonodajo dojema kot restriktivno. Tudi pritisk politike in nadzor nad poročanjem medijev bi lahko zmanjšali.
So pa tudi področja, na katerih kot država blestimo in smo bili ocenjeni s čisto 10. To je področje svobode vere, gibanja (znotraj države in v tujino), svobode združevanja (civilne iniciative, društva, zborovanja) ter področje medosebnih odnosov (ureditev homoseksualnih razmerji, ločitve). Po osebni svobodi smo tako Slovenci 17. na svetu.
Čeprav ocena svobode v Sloveniji ni slaba in je v primerjavi z državami podsaharske Afrike več kot odlična, pa smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami in državami znotraj naše regije podpovprečni. V naši regiji (srednja Evropa in Baltik) so boljše ocenjene vse države: Češka (18. mesto), Litva (20. mesto), Poljska (21. mesto), Estonija (21. mesto), Latvija (24. mesto), Slovaška (27. mesto), Madžarska (37. mesto).
Med sosednjimi državami je najboljše uvrščena Avstrija na 11. mestu, sledi Italija na 28. mestu. Madžarska je zasedla dve mesti pred nami, Hrvaška pa pet mest za nami (44. mesto).
Kje so ključni razlogi za uspeh?
Glede na izsledke raziskave igrata največjo vlogo gospodarska in politična stabilnost. V državah, ki proizvedejo več dohodkov na prebivalca in v državah z razvito in delujočo demokracijo, je stopnja svobode višja. Izjema pri tem je Hong Kong, ki je zasedel prvo mesto, pa nima razvite demokracije.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
2 komentarja
Kraševka
Dober članek. Gledano od daleč imamo Slovenci kar dobro oceno. Če pa se malo poglobimo - ugotovimo, da če bi v PREHODU iz komunizma v demokracijo, imeli take komuniste, kot jih je imela Poljska, Češka in Madžarska, bi bilo bolje.
Poznam dva mlada para, ki sta se z družino preselila na Poljsko. Zelo hvalijo tamkajšnje življenje, tako gospodarstvo, kot šolstvo in globoko vero Poljakov. Posebno praznovanje Velike noči je zelo vzhičeno, da se čuti veselje med vsemi državljani. Tudi šole bolj slonijo na praktičnem delu, kot učenju na pamet.
Tam ni bilo ropanja (krediti NLB niso vrnjeni) bank in ne prenosa državnega denarja v BANČNE OAZE. Tako so lahko doma uspešno gospodarili. Bili so tudi odprti tujemu kapitalu, kar je za gospodarstvo in delovna mesta zelo pomembno.
Verjetno imajo tudi nevtralno sodstvo in fakulteto za družbene vede ter narodno ZAVEST.
baubau
Kot kaže naš sedanji položaj:.gospodarstvo.pravo , mediji in še mnogo drugih očitnih pokazateljev-še posebej pa uporaba aktivne in pasivne volilne pravice,Slovenci v resnici večinoma nismo in kot izgleda niti ne želimo biti resnično svobodni.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.