Slepilni manevri evropske okoljske politike
POSLUŠAJ ČLANEK
Globalne korporacije se v zadnjih letih vse po vrsti zavezujejo, da bodo s svojimi izdelki in storitvami v naslednjih letih omogočile dosego zastavljenih podnebnih ciljev. Ti so precej ambiciozni, saj si je Evropska unija zastavila, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Kot vmesno stopnjo pa si je začrtala, da bo do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za vsaj 55 odstotkov.
Ob pogledu na evropske grafe izpustov toplogrednih se sicer zdi, da je Unija pri tem uspešna. Izpusti toplogrednih plinov upadajo. Toda ob tem skrbi silovito naraščanje izpustov v državah, ki si niso zadale tako ambicioznih podnebnih ciljev.
Ni mogoče tudi tajiti, da so zahodne države v minulih desetletjih zgolj preselile svojo najbolj umazano proizvodnjo v nekatere azijske države. Slednje je iz držav zgolj odneslo delovna mesta, izpustov pa zaradi tega v globalnem smislu ni nič manj.
S strokovnega stališča dilem že vsaj dve desetletji ni več. Svetovno podnebje se segreva, saj je v ozračju veliko več toplogrednih plinov kot v obdobju pred industrijsko dobo. Po zadnjem poročilu Medvladnega panela ZN za podnebne spremembe naj bi se povprečna globalna temperatura v tem času dvignila že za 1,1 stopinje Celzija.
To so v tem času bržkone neovrgljiva dejstva in z njimi je v tem trenutku zelo težko resno polemizirati. V zadnjih dveh desetletjih so podnebne spremembe zato postale tudi pomembna mednarodna in notranjepolitična tema, še posebej v razvitem svetu. V Evropi se tako na področju okoljevarstva sprejemajo radikalne poteze. S temi pa posredno le še spodbujamo nastajanje toplogrednih plinov, saj podjetja naravnost silimo, da najbolj umazano proizvodnjo selijo v najmanj razvite države, kjer izdelki, ki jih kasneje uvažamo, naredijo še večji ogljični odtis, kot če bi jih proizvajali doma.
Dejstvo je, da bodo nekatere industrijske dejavnosti vedno precej bolj umazane in energetsko potratne kot druge. Dejstvo je, da so izpusti toplogrednih plinov zaradi jeklarn veliki in da bi Slovenija skupno porabo električne energije močno zmanjšala tako, da te obrate zaprla. Še večji učinek bi imelo prenehanje proizvodnje aluminija v Kidričevem. Z zaprtjem takšnih obratov bi v Sloveniji tako potrebovali kar za tretjino oziroma za en TEŠ 6 manj električne energije.
Toda v tem primeru bi specialna jekla, po katerih slovijo slovenske železarne, in aluminij iz Kidričevega, morali proizvesti nekje drugje.
Številne države so se tudi v resnici odločile za ta korak, kar je pripeljalo do tega, da se takšna umazana proizvodnja sedaj dogaja v tretjem svetu.
Evropske bilance izpustov toplogrednih plinov so seveda zaradi tega veliko boljše, vendar v globalnem smislu tudi zaradi tega ni videti prav nobenega napredka. Prav nasprotno, izpusti razvijajočih se držav, sicer primarno zaradi lastne aktivnosti, še vedno strmo naraščajo. Delež EU pa je zaradi tega v globalnem smislu že manj kot 10-odstoten.
Evropska unija je v zadnjih letih uveljavila ukrep t. i. emisijskih kuponov, s pomočjo katerih potem podjetja plačujejo za svoje izpuste in ukinjajo oziroma posodabljajo najbolj umazane dele proizvodnje.
Toda v Sloveniji bi le malo storili s tem, da bi recimo zaprli Termoelektrarno Šoštanj, ki zdaj zaradi emisijskih kuponov tolče večstomilijonske izgube, elektriko pa bi potem za nas proizvajali v bistveno bolj zastarelih objektih v Srbiji ali Bih. Podobno se je zgodilo Nemčiji, kjer so na vrat na nos začeli zapirati jedrske elektrarne, sedaj pa za zagotavljanje stabilnosti dobave električne energije le-to uvažajo iz poljskih termoelektrarn.
Zato, takšna poteza bi se na slovenski bilanci nedvomno poznala, na globalni ravni pa bi bil izplen še slabši.
Zato nekateri že pozivajo, naj države, ki mislijo resno z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov, začnejo obdavčevati uvoz emisijsko najbolj spornih izdelkov.
Neredki niso niti pozivi, da bi morale vlade obdavčiti energetsko najbolj potratno življenje. Toda dejstvo je, da bi bil to zgolj še en davek, ki bi ga najslabše prenesli najrevnejši, najbolje pa ravno največji potrošniki, torej bogati.
Vsekakor bodo v naslednjih letih za uspeh ključni skupni dogovori. Slovenija je od leta 1990 do leta 2018 svoje izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 6 %. Napredek je viden v večini dejavnosti, skrbi pa drastično povečevanje izpustov na področju prometa, kjer je stanje slabše le v eni članici EU. Slovenija pri doseganju podnebnih ciljev sicer nekoliko zaostaja za povprečjem EU. Po vzpostavitvi evropskega sistema za trgovanje leta 2005 so se slovenski izpusti v sektorju, ki ga le ta ureja, zmanjšali za približno 25 % (na ravni evropskega povprečja za 30 %), v sektorju ki ga sistem trgovanj ne ureja pa za 6 %, (na ravni evropskega povprečja pa za 11 %).
Toda vsi ti uspehi prav nič ne pomagajo, če hkrati naraščajo tudi globalni izpusti.
Le to namreč pomeni, da bo globalna temperatura še naprej naraščala. Zato morajo vladajoči politiki nujno razmišljati tudi o kurativi. Jasno je, da zaradi podnebnih sprememb Sloveniji grozijo predvsem hude suše, zaradi česar bo potrebno razmišljati o prilagoditvah v kmetijstvu (proti suši odporne rastline, namakalni sistemi, nakup opreme za boj proti požarom v naravi), pa tudi gradnjo takšnih bivališč, da bodo prijetna za bivanje tudi v veliko bolj vročem okolju.
Obenem je treba v državi nadaljevati s prestrukturiranjem najbolj umazanih delov energetike. Že v tem desetletju bo tako potrebno narediti prve korake v smeri zapiranja šoštanjske elektrarne vključno z načrtovanjem nadomestnih virov.
Racionalni pogovor o prihodnosti pa bodo morale začeti tudi okoljevarstvene organizacije, ki so s svojim blokiranjem gradnje jedrskih in vetrnih elektrarn mnogokrat povzročile zgolj še dodatno zmedo in vladajoče prisilile, da so morali zaradi njihovih upiranj naposled uporabiti še bolj umazane vire energije, kot so jih sicer.
Kot je v nedavnem intervjuju za medij N1info.si dejal asistent na katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Žiga Zaplotnik, je odrekanje jedrski energiji "svetovna zabloda", saj z jedrsko elektrarno na enoto proizvedene energije degradiramo najmanjše območje, da zasede najmanj površine.
Ob pogledu na evropske grafe izpustov toplogrednih se sicer zdi, da je Unija pri tem uspešna. Izpusti toplogrednih plinov upadajo. Toda ob tem skrbi silovito naraščanje izpustov v državah, ki si niso zadale tako ambicioznih podnebnih ciljev.
Ni mogoče tudi tajiti, da so zahodne države v minulih desetletjih zgolj preselile svojo najbolj umazano proizvodnjo v nekatere azijske države. Slednje je iz držav zgolj odneslo delovna mesta, izpustov pa zaradi tega v globalnem smislu ni nič manj.
S strokovnega stališča dilem že vsaj dve desetletji ni več. Svetovno podnebje se segreva, saj je v ozračju veliko več toplogrednih plinov kot v obdobju pred industrijsko dobo. Po zadnjem poročilu Medvladnega panela ZN za podnebne spremembe naj bi se povprečna globalna temperatura v tem času dvignila že za 1,1 stopinje Celzija.
To so v tem času bržkone neovrgljiva dejstva in z njimi je v tem trenutku zelo težko resno polemizirati. V zadnjih dveh desetletjih so podnebne spremembe zato postale tudi pomembna mednarodna in notranjepolitična tema, še posebej v razvitem svetu. V Evropi se tako na področju okoljevarstva sprejemajo radikalne poteze. S temi pa posredno le še spodbujamo nastajanje toplogrednih plinov, saj podjetja naravnost silimo, da najbolj umazano proizvodnjo selijo v najmanj razvite države, kjer izdelki, ki jih kasneje uvažamo, naredijo še večji ogljični odtis, kot če bi jih proizvajali doma.
Kako s priljubljenimi izdelki nižamo svoje ogljične bilance
Dejstvo je, da bodo nekatere industrijske dejavnosti vedno precej bolj umazane in energetsko potratne kot druge. Dejstvo je, da so izpusti toplogrednih plinov zaradi jeklarn veliki in da bi Slovenija skupno porabo električne energije močno zmanjšala tako, da te obrate zaprla. Še večji učinek bi imelo prenehanje proizvodnje aluminija v Kidričevem. Z zaprtjem takšnih obratov bi v Sloveniji tako potrebovali kar za tretjino oziroma za en TEŠ 6 manj električne energije.
Toda v tem primeru bi specialna jekla, po katerih slovijo slovenske železarne, in aluminij iz Kidričevega, morali proizvesti nekje drugje.
Številne države so se tudi v resnici odločile za ta korak, kar je pripeljalo do tega, da se takšna umazana proizvodnja sedaj dogaja v tretjem svetu.
Evropske bilance izpustov toplogrednih plinov so seveda zaradi tega veliko boljše, vendar v globalnem smislu tudi zaradi tega ni videti prav nobenega napredka. Prav nasprotno, izpusti razvijajočih se držav, sicer primarno zaradi lastne aktivnosti, še vedno strmo naraščajo. Delež EU pa je zaradi tega v globalnem smislu že manj kot 10-odstoten.
Potrebujemo uvozne carine na CO2?
Evropska unija je v zadnjih letih uveljavila ukrep t. i. emisijskih kuponov, s pomočjo katerih potem podjetja plačujejo za svoje izpuste in ukinjajo oziroma posodabljajo najbolj umazane dele proizvodnje.
Toda v Sloveniji bi le malo storili s tem, da bi recimo zaprli Termoelektrarno Šoštanj, ki zdaj zaradi emisijskih kuponov tolče večstomilijonske izgube, elektriko pa bi potem za nas proizvajali v bistveno bolj zastarelih objektih v Srbiji ali Bih. Podobno se je zgodilo Nemčiji, kjer so na vrat na nos začeli zapirati jedrske elektrarne, sedaj pa za zagotavljanje stabilnosti dobave električne energije le-to uvažajo iz poljskih termoelektrarn.
Zato, takšna poteza bi se na slovenski bilanci nedvomno poznala, na globalni ravni pa bi bil izplen še slabši.
Globalizacija in klimatske spremembe
Lahko klimatske spremembe zaustavimo, če samo mi potrošniki v EU spremenimo svoje navade, izoliramo stavbe, namestimo sončne celice itd., če pa globalne izpuste poganja globalizacija trgovine?
V razvitih državah izpusti CO2 upadajo... pic.twitter.com/vBxS6KeBew
— Joze P. Damijan (@jdamijan) August 11, 2021
Zato nekateri že pozivajo, naj države, ki mislijo resno z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov, začnejo obdavčevati uvoz emisijsko najbolj spornih izdelkov.
Ogljlične carine pri uvozu so lahko korak v pravo smer, vendar jih je težko implementirati.
— Joze P. Damijan (@jdamijan) August 11, 2021
Neredki niso niti pozivi, da bi morale vlade obdavčiti energetsko najbolj potratno življenje. Toda dejstvo je, da bi bil to zgolj še en davek, ki bi ga najslabše prenesli najrevnejši, najbolje pa ravno največji potrošniki, torej bogati.
Ključen je skupen uspeh
Vsekakor bodo v naslednjih letih za uspeh ključni skupni dogovori. Slovenija je od leta 1990 do leta 2018 svoje izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 6 %. Napredek je viden v večini dejavnosti, skrbi pa drastično povečevanje izpustov na področju prometa, kjer je stanje slabše le v eni članici EU. Slovenija pri doseganju podnebnih ciljev sicer nekoliko zaostaja za povprečjem EU. Po vzpostavitvi evropskega sistema za trgovanje leta 2005 so se slovenski izpusti v sektorju, ki ga le ta ureja, zmanjšali za približno 25 % (na ravni evropskega povprečja za 30 %), v sektorju ki ga sistem trgovanj ne ureja pa za 6 %, (na ravni evropskega povprečja pa za 11 %).
Toda vsi ti uspehi prav nič ne pomagajo, če hkrati naraščajo tudi globalni izpusti.
Boj na dveh frontah
Le to namreč pomeni, da bo globalna temperatura še naprej naraščala. Zato morajo vladajoči politiki nujno razmišljati tudi o kurativi. Jasno je, da zaradi podnebnih sprememb Sloveniji grozijo predvsem hude suše, zaradi česar bo potrebno razmišljati o prilagoditvah v kmetijstvu (proti suši odporne rastline, namakalni sistemi, nakup opreme za boj proti požarom v naravi), pa tudi gradnjo takšnih bivališč, da bodo prijetna za bivanje tudi v veliko bolj vročem okolju.
Obenem je treba v državi nadaljevati s prestrukturiranjem najbolj umazanih delov energetike. Že v tem desetletju bo tako potrebno narediti prve korake v smeri zapiranja šoštanjske elektrarne vključno z načrtovanjem nadomestnih virov.
Racionalni pogovor o prihodnosti pa bodo morale začeti tudi okoljevarstvene organizacije, ki so s svojim blokiranjem gradnje jedrskih in vetrnih elektrarn mnogokrat povzročile zgolj še dodatno zmedo in vladajoče prisilile, da so morali zaradi njihovih upiranj naposled uporabiti še bolj umazane vire energije, kot so jih sicer.
Kot je v nedavnem intervjuju za medij N1info.si dejal asistent na katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Žiga Zaplotnik, je odrekanje jedrski energiji "svetovna zabloda", saj z jedrsko elektrarno na enoto proizvedene energije degradiramo najmanjše območje, da zasede najmanj površine.
Zadnje objave
Odkrili močno povezavo med zdravjem črevesa in možgani
14. 9. 2024 ob 19:15
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Ekskluzivno za naročnike
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
19 komentarjev
Friderik
Sem prebral nekaj odličnih komentarjev. No, v resnici jih je večina. Pogrešam pa Debelo Berto, ki bi ugotovila, da je vsega kriv Janša in , da bo problem s klimo rešen, če bo ta izgubil na volitvah.
Alojzij Pezdir
Dokler bomo lahko svoje odpadke vseh vrst in vse rokov trajanja za nizko ceno izvažali v manj razvite dele sveta ter potrošniške dobrine, vključno z energenti, za nizko ceno uvažali iz držav manj razvitega sveta, kjer ne veljajo ne evropske socialne in ne sindikalne pravice ter niti slučajno evropski naravovarstveni in trajnostno-razvojni standardi, se ne bo spremenilo nič.
Razviti se bomo medijsko hrupno in bučno sprenevedali, da kaj prispevamo k naravovarstvenemu in trajnostnemu razvoju, če bomo svojo svinjarijo nezmernega potrošništva odpeljali izpred svojih oči in nosov, v resnici pa le brezvestno prelagamo lastne odpadke in njihove posledice prostorsko drugam in časovno na ramena poznejših generacij, kot da planet Zemlja ne bi bil en sam in kot da problem vsakršnega onesnaženja ter vseh ostalih posledic človekove egoistične brezbrižnosti ter potrošniške nenasitnosti ne bi ostal v resnici nenačet in nedotaknjen.
Človek nikoli ne bo nehal "svinjati", dokler bo lahko lastne odpadke in izločke ter posledice lastnih energetskih in drugih zlorab "parkiral drugje". Pri bližnjih in/ali daljnih sosedih, kot da tistega, česar ne vidimo, vonjamo, okušamo ... ne bi bilo.
Za ogled priporočam tuj dokumentarec (nedavno na programu TVS) o nezakonitem množičnem "izvozu" starih avtomobilov in vseh vrst odsluženih električnih aparatov iz razvite Norveške v najbolj nerazvite dele Afrike, ki postaja dobesedno poslednje smetišče potrošniško brezčutne Evrope in evropske civilizacije, brezpravno črnsko prebivalstvo pa poslednja žrtev vsakršnega potrošniškega egoizma in evropo-centrizma v najbolj elementarnem boju za komaj še dostojno, a ekstremno nezdravo preživetje s trgovanjem s smrtno strupenimi odpadki odpadkov.
Nepregledna smetišča Afrike kot poslednji krog (dantejevskega) globalnega kapitalističnega in potrošniškega pekla!
STAJERKA2021
Roko na srce - čemu smo se pripravljeni realno odpovedati?
To je tako kot cepljenje - naj se sosed odpove, da se jaz ne rabim! Naj se sosed cepi, da se jaz ne rabim? To ni rešitev. Vsi ali pa noben.
rasputin
Kaj pa svobodna izbira, da vsak naredi, kar ga je volja? To pa ne?
Friderik
Slepilni manevri ali po domače hipokrizija.
Če bi izračunali emisije toplogrednih plinov na prebivalca, potem Kitajska in Indija ne bi bili največje onesnaževalke. Za vsa prva mesta bi se prerivale ZDA in vse ostale požrešne države.
Če je to res, da je človek s svojo dejavnostjo glavni krivec segrevanja ozračja, potem brez odrekanja potratnosti in požrešnosti ne bo šlo. Tega pa človek sam prostovoljno ne bo naredil.
lojze19
Pravite, da je težko polemizirati. Prilagam članek znanstvenika Carla Otta Weissa, ki dokazuje, da izpusti človeka, ne morejo povzročiti katastrofalne spremembe podnebja.
https://openatmosphericsciencejournal.com/contents/volumes/V11/TOASCJ-11-44/TOASCJ-11-44.pdf
slovenc sm
Tako je to, če človek misli, da bo lahko rešil svet v parih desetletjih. Pri čemer pa seveda ne spreminja svojih navad niti se ne želi odreči vplivu. Selitev tehnologij na Kitajsko je povzročila še eno pomembno spremembo v mednarodenm okolju. Zahod se je popolnoma podredil Kitajski in je zdaj v celoti odvisen od nje. Namreč veliko surovin in izdelkov lahko uvozimo le od tam. Zadnjič sem se peljal skozi Slovaško in mimo stare železarne. Bila je že zaprta in zdaj jo ponovno oživljajo, ker jim je jasno, da Evropa potrebuje jeklo. So jih vprašali ali se zavedajo povečanega izpusta CO2. Seveda se ampak a mislite, da CO2 iz Kitajske ne doseže nas?
Kraševka
Slovencsm Enako razmišljam tudi jaz. Kaj pomeni odvisnost od Kitajske, je pokazala nabava MASK in ventilatorjev, ob izbruhu epidemije Covida. Vsaka država bi morala stremeti za samooskrbo, predvsem pa EVROPA v okviru EU. Tako pri industriji, migracijah in kulturi, je EU prej mačeha, kot mati njenih članic.
APMMB2
Klimatske spremebe so. kaj pa jih povzroča ni povesm jasno dokazano. Večinsko mnenje je, da jih povzročajo toplogreni plini, ki nastajajo z izorevanjem fosilnih goriv. Prav izgorevanje fosilnih goriv pa v nevjvečji meri povzroča visoki standard in lagodno življenje ljudi.
Naj podam primer: Človek za svoje življenje in delo potrebuje 2.000 kilokalorij. Če je zaposlen ustvai za 200€ nove vrednosti. Liter benzina stane 1 €, ki pa zmore sprostiti 8.000 kilokalorij, torej 4X več kot jih porabi človek. Iz prikaza, ki ni povsem točen pa lako sklepamo, da človek brez fosilnih goriv ne more živeti, tako kot živi danes.
Vsi ukrepi, vse meritve,vse resolucije in vsa prizadevanja za zmanjševanje uporabe fosilnih goriv so zaman. Človek jih preprosto uporablja. Če pomislimo,da vsaj polovica človeštva živi v revščini in fosilnih goriv skorajda ne uporablja. Ti ljudje pa težijo k standardu, kakršnega ima razviti svet, zato je pričakovati, da se bo potreba po fosilnig gorivih stopnjevala vse do takrat,ko bo človeštvo iznašlo alternativni energetski vir. Zaenkrat zelena energija še ne nudi ustrezne zamenjave.
Zmanjševanje CO2 v ozračju so zato le želje, nikakor pa ne uspešno početje.
Postavi pa se vprašanje, ali se človeštvo s pravimi sredstvi bori proti kvarnim posledicam klimatskih spremeb?
Tako čez palec lahko ocenim, da se s to problematiko ukvarjajo šarlatani, brez ustreznega znanja. Vrh tega je Grta Thunberg, bivša pubertetnica, ki je obnorela svet, kakor nekoč devica Orleanska. Kaj pa to dekletce ve o kompliciranem klimatskem sistemu, o topli gredi o sončni energiji in o marsičem, kar bi moralo biti podlaga za ukrepanje.?
Na drugi strani imamo popadljivce, ki kakor divje zveri zaslutijo kri, oni zaslutijo možnost bogatenja. Pojavljajo se zahteve, da se namenjajo težke milijarde lajšanju vremenskim spremebam, zato so ti dobičkarji že zraven in so začeli denar preusmerjati v svoje žepe.
Vse jim gre na roke. Vremenske spremembe so. Ljudje so zaskrbljeni.Pojavljajo se Gretice, ki širijo preplah in tukaj so mediji,ki z lahkoto vremenske katastrofe oglašujejo in si dvigajo naklade.
Postavlja se vprašanje kako ukrepati, da bodo posledice čim manjše?
Kraševka
APMMB2, res je v posmeh vsem znanstvenikom, če Združeni narodi, na sedež ZN vabijo predavat GRETO - o podnebnih spremembah. Univerzitetni profesorji so študente in dijake spravili na ceste manifestirat in podpirat Greto. Zdelo se mi je smešno, da se profesorju morajo učiti od Grete. Tudi Bruselj jo je povabil. Ugledne državne voditelje, ki nekaj vedo, pa Bruselj zasmehuje. Kam to pelje?
rasputin
Kraševka, govoriti o tem, kam to pelje, je politično nekorektno. Znanstvenik, ki se ne pridruži podnebni histeriji, tvega kariero in selitev med klošarje. Novinar, ki izrazi dvom v to, tudi. Tudi politične lutke niso na boljšem. Samo lutkarji vedo, kaj delajo in zakaj to delajo. Vsekakor velja: Follow the money! Sledi denarju! Denar seveda prinaša tudi oblast. Najslajša je absolutna - total(itar)na - oblast. Strah je najučinkovitejše sredstvo, da začno ljudje sami klicati po trdi roki. Če ljudem narišeš podnebno apokalipso in se prikažeš kot mesija, ki jih bo odrešil pred tem, bodo mnogi planili na kolena pred tabo in te prosili, da jih vodiš v varno obljubljeno deželo. Stara pravljica, ki se konča vedno enako: v terorju, od Mojzesa naprej, ki je dal pobiti vse, ki so častili zlato tele, medtem ko je on meditiral na gori Sinaj (če sem si prav zapomnil ime gore).
Teodor
Taki članki sredi vročega poletja, pozabili pa smo na vse daljše zime. A je to tudi posledica globalnega segrevanja?
Žena me že več let priganja, da se preseliva v južne toplejše kraje. 😉
ales
EU okoljska politika služi le enemu cilju, narediti bogate globaliste še bolj bogate, revne pa še bolj revne.
Glavni potrošniki energije so:
- tovorni promet, ki tovori hrano iz držav kjer delajo moderni sužnji v EU
- ogromne jahte in druga vodna plovila, ki služijo samo za zabavo
- letalski promet, milijard turistov, ki hočejo "selfi" pred "čudesi" EU mest
- avtomobili, bela tehnika, stroji,..., ki so narejeni iz materialov, ki povzročijo okvaro najkasneje v 10 letih
- obleke, obutev in druga navlaka za nekajkratno uporabo
- produkti za enkratno uporabo
- vikend vožnje iz Ljubljane v Portorož na kavo
- računalniki in druga elektronska navlaka
- hišni aparati in stroji za obdelavo vrtičkov
- vedno večje horde politikov in državne birokracije, ki se dnevno prevaža po državi in med državami
- nepotrebne lepotne operacije in drugi neetični medicinski posegi
- in tako naprej.
Ko bo EU začela resno regulirati te zadeve potem bomo lahko rekli, da se resno ukvarja z okoljem. Tega pa ne dela, in ne bo delala, ker je vsak dan bolj pod diktatom globalistov.
Kraševka
ales, dobro ste pokazali kaj vse ONESNAŽUJE naše okolje. Škoda, da GRETA, ki ji še Bruselj ploska, tega ne vidi. Gornji prispevek je tudi točno pokazal, da je bila NAPAKA, ko so PROIZVODNJO iz Evrope preselili v Azijo in s tem domačine oropali za delovno mesto. V Evropi imamo sedaj manj tovarn, in tako - ne onesnažujejo doma, ampak na Kitajskem in drugih Azijskih državah. Toda ozračje ni zaprto na določenem kontinentu, ampak se vsa umazanija razširi po celem svetu. Tudi GRETA tega ne bo ustavila. To je SVETOVNI problem in sama EU, lahko preganja le njene članice. Kaj pa ostale države sveta, kdo jih kontrolira?
json
Samo govedoreja povzroča več izpustov toplogrednih plinov, ko ves promet skupaj (cestni, letalski, ladijski). Zakaj tega nobeden ne omeni? Aja, za to, ker je goveji šnicel dober in temu se ne bodo odpovedali, čeprav bi se temu svet najlažje odpovedal, ker gre za užitek in ne potrebo. Dokler se tega ne bodo lotili, so lahko samo tiho.
irena
To ni res. Fake news.
STAJERKA2021
Aleš, točno to. Pri sebi se vprašajmo, čemu smo se pripravljeni odpovedati, v korist okolja? To je samo zavajanje, tako kot cepljenje. Naj se sosed cepi, da se meni ni treba. Drugi se naj odrečejo udobju - da se meni ni treba? To ni rešitev. Vsi ali noben.
alesk
Pri vseh poročilih in analizah bi bil sedaj že čas, da bi objavili analizo, kolikšen delež denarja pobranega s CO2 kuponi, ... je bilo namenjenega za:
* ukrepe v kmetijstvu (blaženje posledic in prilagajanje na poplave, suše, vročino)
* razvoj in proizvodnjo res zelenih in trajnostnih tehnologij (sprejemljivejše sončne celice, dolgotrajno shranjevanje viškov električne energije)
* ...
* plače "okoljskih evangelistov" in drugih birokratov. Se opravičujem za negativno obarvan izraz, ampak vpitje "Ladja se potaplja!" in pisanje poročil ne zamaši luknje. Vpitje smo vsi že slišali, treba bo poiskati in uporabiti zamahe.
rasputin
Zmanjševanje emisij je tudi ena od strateških usmeritev globalistov, s katero želijo uničiti Zahod. Ta se deindustrializira v korist Vzhoda, podaja se v vode, ko bo morda začelo primanjkovati energije, vse zaradi podnebne histerije, ki jo vodijo razne grete.
Mogoče je pa res preveč škodljivih emisij v zraku. Vplivajo na zdravo pamet in postajamo greteni.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.