Sindikati proti Hojsu: So sindikalisti že spolitizirani ali želi vlada spolitizirati policijo?

Javni sektor, skratka vsi, ki se napajajo iz državnega proračuna - NIMAJO KAJ OPLETATI S SINDIKATI. V policiji imajo kar dva sindikata???
V EU so zagovorniki tega, da javni uslužbenci SPLOH NE SMEJO BITI ČLANI N O B E N E G A SINDIKATA, ker so njihovi prejemki ZAGOTOVLJENI s strani države.

Pri nas je praksa, da bi vse javne službe grizle roko, ki jih hrani. Noro, skratka, noro, tako kot marsikaj v naši mali domovini. Najbolj se razburjajo tisti, ki so preskrbljeni in to ne slabo. Pa še preveč jih je.

Se kdo vpraša, zakaj v realnem sektorju ni stavk? Še tisti sindikalisti, ki uspejo prepričati delavce v članstvo, se borijo PROTI ZVIŠANJU PLAČ! Pa ne vedo zakaj? Kdo je tukaj nor - tisti, ki take sindikaliste plačuje ali tisti, ki te revčke zastopa???

Kot vemo, ja bila v času diktature ZKJ/ZKS v SFRJ zakonodajna, izvršna in sodna veja oblasti monolitni ter pod absolutno "komando" edine dovoljene ter absolutno nadrejene politične stranke ZKJ/ZKS kot avantgarde "delavskega razreda" in najbolj pooblaščene uresničevalke "znanstvenega socializma". "Jeklena pest ZKJ/ZKS" pa so bile oborožene sile: JLA s KOS, TO RS, Ljudska milica s SDV/UDB.
S plebiscitarno izglasovano osvoboditvijo od komunistične diktature SFRJ ter z osamosvojitvijo, demokratizacijo in večstrankarsko politično pluralizacijo v RS smo sicer prišli do demokratične in politično pluralne (volilne) prenove in osvežitve na ravni avtonomne zakonodajne in avtonomne izvršne veje oblasti.
Zaradi institucije "stalnega mandata sodnikov" pa je ostala nedotaknjena sicer načeloma avtonomna, a z nazadnjaško kontinuiteto zaznamovana sodna veja oblasti, ki je s starimi sodniškimi kadri in njihovo tradicionalno doktrino iz obdobja eno-partijske diktature vse bolj zaostajala za potrebami sočasne demokratične in politično pluralne družbene prenove.
Novi kadri so sicer naravno obetali postopno notranjo prenovo in demokratizacijo ter uskladitev avtonomne sodne veje oblasti in tožilstva z veljavnimi demokratičnimi ustavnimi normami ter zakonodajo. A mnogi primeri iz trde in krute vsakdanje prakse dokazujejo, da so na sodiščih in na tožilstvu še vedno v večini in v oblastni premoči t. i. "stare sile", ki prevladujejo med funkcionarji in ključnimi odločevalci, zaradi česar je zaostanek sodne in tožilske prakse za veljavno ustavo, zakonodajo ter univerzalnimi temeljnimi človekovimi svoboščinami in pravicami vse bolj očiten in splošno moteč.
Poljski in madžarski primer poskusa demokratičnega obračuna legalne in legitimne politične oblasti "s starimi silami kontinuitete" na sodiščih je doživel v državah in političnih strankah zahodne Evrope oz. v starih članicah EU popolno nerazumevanje ter celo nasprotovanje, utemeljeno na nerazumevanju za vsakršno poseganje njihove razvite zakonodajne in/ali izvršne veje oblasti na področje avtonomnega pravosodja.
A izključujoči kritiki z zahoda Evrope ne povedo, kdo in kako naj zamenja kontaminirane sodnike in tožilce, ki so v komunističnih diktaturah zvesto sledili partijskim direktivam ter dosledno uresničevali diktaturo vladajoče partijske elite nad veljavno ustavo, vladavino prava ter nad "delavskim razredom", v imenu katerega so lažno izrekali svoje kot da avtonomne raz-sodbe.
Ali je mogoče legalnim in legitimnim izvoljencem ljudstva v parlamentu katere koli ustavne in demokratične države med današnjimi polnopravnimi članicami EU odrekati pravico do razvojno pozitivnega poseganja v načeloma avtonomno sodno vejo oblasti, kadar gre za odstranjevanje doktrinarno starih in preverjeno ter dokumentirano nedemokratičnih kadrov, ki so se v preteklosti s svojimi sodnimi odločitvami trajno pregrešili proti mednarodno veljavnim temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam?
Podobno neprijetno vprašanje, pred katerim so avtonomni zakonodajni, izvršni organi oblasti ter avtonomni organi tožilstva in sodišča v vseh državah nekdanjega sovjetskega totalitarnega režima, se zastavlja tudi funkcionarjem in javnim uslužbencem na Policiji, v Sovi, v SV ..., kjer so po mnogih dogodkih iz vsakdanjega življenja očitno še vedno navzoče "skrite" ali le začasno "potuhnjene sile", prejšnjega nedemokratičnega režima ter prejšnje vodilne monolitne politične sile - ZKS, ustrezno "preetiketirane" v neformalne interesne podpornike strank opozicijskega "kartela KUL" (LMŠ, SD, Levica, SAB).
Dejstvo je, da se vprašanje neprimerne "politizacije" državnih organov SV, Policije, Sove, FURS ... postavlja v ospredje vselej in izključno le takrat, kadar začasno prevzame oblast desno-sredinska koalicija pod vodstvom največje parlamentarne stranke SDS.
Kar že samo po sebi potrjuje dejansko stanje, po katerem imajo v Policiji, SV, Sovi, Fursu ... tradicionalno prevlado kadri z levega parlamentarnega spektra oz. podporniki aktualnega opozicijskega kartela "štirih jezdecev apokalipse", ki preko tradicionalno levičarskih sindikatov vselej znova sprožijo medijsko negodovanje in nasprotujejo vsakršnim poskusom demokratizacije in naprednih reform v skladu s svojo obrambno strategijo ohranjanja družbenega "statusa quo" za vsako ceno in vsemu navkljub. Seveda se utemeljeno zastavlja vprašanje pravice do sindikalnega združevanja državnih uslužbencev v vojski in policiji ter do njihovega morebitnega parcialnega sistemskega ogrožanja suverenosti, javnega reda in miru v državi, za katere obrambo so ustanovljeni, plačani ter po veljavni ustavi in zakonu prvi profesionalno poklicani, zavezani in pristojni.

Policijska sindikata pa tudi vsi ostali niso nobeni sindikati ampak izpostave levičarskega boja za oblast oz. za svoje denarnice. Samo poglejte kako so Koprivnikarju nastavili past, ko je hotel da lenuhi končno začnejo delati. Pa je bil levičar. Ampak delo jim pa smrdi.

Ja, da ne bo Hojs s takim zakonom zgolj šenkal nove načine levim vladam, da politike z desne prej strpajo v zapore.

Že politizacija zdravstva v korona krizi nam ne dene preveč dobro.

Kangler je najbolj občutil spolitizoiranost policije, ki je neopravičeno, iz političnih levih vzrokov, sprožala postopke zoper njega, kar se je pozneje razjasnilo na sodiščih.

Če niso policija, tožilstva in sodišča pod totalnim vplivom slovenske post komunistične levice, pri svojem delu niso samostojni.

Narod si še ne bo pisal sodbe sam.

Tokrat mu bo še zadnjkrat krivo sodil Kučan.

Milica z Udbo na čelu je bila udarna pest slovenske komunistične partije, slovenskih komunistov. Najvišji vrh slovenskih komunistov je nastal iz Knoja, ki ga vse bolj odkrivamo kot zločinsko organizacjo. Knoj je začel zločinsko pobijati ljudi že med vojno, po vojni pa je pospravil razredne sovražnike.Torej je bil zločin, če se nisi pokorol partiji. Za tiste, ki ne veste, je bil zločin, če si bil lastnik hiše, ki si jo je zaželel partijski funkcionar in so te miličniki aretirali ter po sodbi ustrelili. To je primer razrednega sovražnika.
Kar se Janezek nauči, to Janez zna, je stari pregovor.
Predhodnica Slovenke policije je bila Ljudska milica, katere postopki so biili hudo sporni. Po osamosvojitvi je Ljudska milica menjala ime, Udba je bila razpuščena, kljub temu pa Policija ni doživela popolne katarze. Očitno je v policiji še ostal duh Ljudske milice.To nam izpričujejo mnogi primeri od Titove slike na policijski postaji, do grožnje z ubojem policista, ki je grozil Janezu Janši s smrtjo in je po kratkem suspenzu zopet policist. To nam priča prehod mnogih visokih policistov v vrh politike, seveda v glavnem leve v SD.
Tudi popolnoma politična in politikantska stališča policijskih sindikatov kažejo na to, da sindikat vodi politiko in ne skrb za dobre pogoje dela v policiji.
Vskao toliko časa se omenja lustracija, ki bi bila potrebna, da bi se zbnebili kvarnih ostankov bivšega režima.
Sedanja vlada se je tega lotila resno in želi depolitizirati policijo.
In zanetila je odpor.
To je dokaz, da so v Sloveniji še vedno sile, ki upravljajo Slovenijo.
Presenetljivo pa je, da ti upravljavci, ki uveljavljajo pred vsem svoje interese in pretežno ropajo Slovenijo,kar jim je dokazal Rado Pezdir, imajo številen pristaše( Igor !!), ki jih mafija dobesedno odira in jim odmika Švico v daljno bodočnost, brezglavo podpira.
Presenetljivo je tudi, da se sindikat upira oblasti, ki izboljšuje razmere v policiji.
To je politikantstvo, ki ga je potrebno odstraniti iz policije. Policija ni Ljudska milica, ki varuje kriminalce in ščiti partijsko klaso.
Naj pojasnim še en absurd, pravzaprav neumnoost, ki ste jo bralci bili deležni, ko vam je RTV SLO ,ki joplačujete prala možgane.
Ob protestih je vrh Slovenske policije spremljal proteste in dajal tudi navodila. To bi po mnjeju nekaterih "strokovnjakov" in sveda tudi RTV SLO bilo nedopustno!!
Prvovrstna neumnost.
Minoster s svojo ekipo je neposredno zadolžen z mir v državi.
Protestniki so najavlili hude nerede in ogrožanje miru.
Kaj je naloga ministra in njegove ekipe? Da nemire in nerede prepreči z vsemi sredstvi, ki so na voljo. Kako pa naj to izvede? Ja z ukazi policiji vendar.