Sindikati proti Hojsu: So sindikalisti že spolitizirani ali želi vlada spolitizirati policijo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Policijska sindikata sta tokrat združila moči in skupno nastopila proti novemu Zakonu o organiziranosti in delu v Policiji, ki ga je pred kratkim sprejel Državni zbor; podprli so ga tudi poslanci Desusa, kar je predsednik stranke Ljubo Jasnič videl kot izdajo.
Sindikata novi zakonodaji očitata politizacijo policije, nekatere določbe naj bi bile po njihovem celo protiustavne, zato bodo na ustavno sodišče vložili predlog za presojo ustavnosti.
Mediji so v preteklem času poročali o domnevni škodljivosti, ki naj bi ji botrovale spremembe. Izpostavljali so predvsem bojazni pred političnim kadrovanjem, ki bi lahko segalo vse do nivoja komandirjev policijskih postaj, pred nadzorom policistov izven službenega časa ter morebitno izgubo avtonomije NPU, ki bo postal organ kriminalistične policije.
Sindikate, pa tudi nekatere strokovnjake, je zmotilo tudi dejstvo, da bo po novem lahko minister kot politična oseba usmerjal potek predkazenskih postopkov, dokler tožilec ne bo podal pisnih navodil; doslej je to lahko opravljal zgolj tožilec. O tem govori 4. člen zakona, ki bo deležen ustavne presoje, prav tako kot tudi 31. a člen, ki omogoča nadzorovanje policistov v prostem času, ter 43. člen, ki policistom prepoveduje opravljati izvoljene funkcije (neprofesionalne županske in podžupanske funkcije na nestrankarskih listah).
Minister Hojs se je 20. oktobra preko tviterja zahvalil sindikatoma, ker sta opravila večino socialnega dialoga. "Še nekaj obljub bomo realizirali," je dodal, državni sekretar na MNZ Franc Kangler pa je zapisal, da je s tem stavka Policijskega sindikata Slovenije končana, saj je vlada izpolnila dane obljube, kar pa moti KUL koalicijo. Tedaj napetosti še ni bilo čutiti, stališča glede novega zakona med ministrstvom in sindikalisti so se (vsaj javno) zaostrila šele kasneje:
https://twitter.com/aleshojs/status/1450923881104019460
"Gre za popolno izgubo samostojnosti in celo politizacijo državnega organa, predvsem iz naslova absolutne kadrovske podreditve policije politiki," je za POP TV dejal predsednik PSS Rok Cvetko. Vodja SPS Kristjan Mlekuš pa je povedal: "Nekatere določbe omogočajo popolno politizacijo oziroma lustracijo v policiji."
Direktor policije dr. Anton Olaj je v izjavi (POP TV) navedel, da se s spremenjeno zakonodajo izboljšuje status policistov ter da podpira sindikalna prizadevanja za pravice zaposlenih. Poudaril je, da očitki s tako izrazito negativno konotacijo niso potrebni, saj škodujejo moralnemu ugledu policije, ter zavrnil očitano politizacijo.
Sindikalisti pa menijo drugače, saj lahko politika po Mlekuševih besedah v kratkem zamenja vse vodje organizacijskih enot (policijskih uprav in postaj), ki ji ne bi bili po volji. Tudi sicer so vodilni mediji v veliki meri napovedovali tako imenovano lustracijo oziroma čistke v vrstah policijskih šefov. Tako Cvetko kot Mlekuš sta v svojih izjavah tudi obtožila Olaja, da ne deluje samostojno, pač pa je le orodje v rokah politike.
Na drugi strani pa spolitiziranost sindikatom očita minister Hojs:
https://twitter.com/aleshojs/status/1454215978200535040
https://twitter.com/aleshojs/status/1452956253764915206
Iz preteklosti so znane Hojsove kritike predvsem NPU-ja, glede katerega je v javnosti že pred časom izrazil stališče, da mu je potrebno postaviti objektivna merila. Potožil je nad prevelikimi časovnimi vrzelmi pri najodmevnejših primerih ter nad dejstvom, da nekateri sploh niso bili preiskovani. Takšna "samopostrežba" je po Hojsovih besedah sedaj odpravljena ravno s tem, da NPU sicer ohranja avtonomijo, vendar bo po novem podrejen kriminalistični policiji.
V zvezi s političnim kadrovanjem je notranji minister NPU v preteklosti že povezoval z globoko državo, kar naj bi bil po njegovih besedah razlog za neučinkovitost urada na nekaterih ključnih področjih.
Sindikata novi zakonodaji očitata politizacijo policije, nekatere določbe naj bi bile po njihovem celo protiustavne, zato bodo na ustavno sodišče vložili predlog za presojo ustavnosti.
Mediji so v preteklem času poročali o domnevni škodljivosti, ki naj bi ji botrovale spremembe. Izpostavljali so predvsem bojazni pred političnim kadrovanjem, ki bi lahko segalo vse do nivoja komandirjev policijskih postaj, pred nadzorom policistov izven službenega časa ter morebitno izgubo avtonomije NPU, ki bo postal organ kriminalistične policije.
Sindikate, pa tudi nekatere strokovnjake, je zmotilo tudi dejstvo, da bo po novem lahko minister kot politična oseba usmerjal potek predkazenskih postopkov, dokler tožilec ne bo podal pisnih navodil; doslej je to lahko opravljal zgolj tožilec. O tem govori 4. člen zakona, ki bo deležen ustavne presoje, prav tako kot tudi 31. a člen, ki omogoča nadzorovanje policistov v prostem času, ter 43. člen, ki policistom prepoveduje opravljati izvoljene funkcije (neprofesionalne županske in podžupanske funkcije na nestrankarskih listah).
Nestrinjanja prišla na dan šele po sprejetju zakona?
Minister Hojs se je 20. oktobra preko tviterja zahvalil sindikatoma, ker sta opravila večino socialnega dialoga. "Še nekaj obljub bomo realizirali," je dodal, državni sekretar na MNZ Franc Kangler pa je zapisal, da je s tem stavka Policijskega sindikata Slovenije končana, saj je vlada izpolnila dane obljube, kar pa moti KUL koalicijo. Tedaj napetosti še ni bilo čutiti, stališča glede novega zakona med ministrstvom in sindikalisti so se (vsaj javno) zaostrila šele kasneje:
https://twitter.com/aleshojs/status/1450923881104019460
"Gre za popolno izgubo samostojnosti in celo politizacijo državnega organa, predvsem iz naslova absolutne kadrovske podreditve policije politiki," je za POP TV dejal predsednik PSS Rok Cvetko. Vodja SPS Kristjan Mlekuš pa je povedal: "Nekatere določbe omogočajo popolno politizacijo oziroma lustracijo v policiji."
Direktor policije dr. Anton Olaj je v izjavi (POP TV) navedel, da se s spremenjeno zakonodajo izboljšuje status policistov ter da podpira sindikalna prizadevanja za pravice zaposlenih. Poudaril je, da očitki s tako izrazito negativno konotacijo niso potrebni, saj škodujejo moralnemu ugledu policije, ter zavrnil očitano politizacijo.
Sindikalisti pa menijo drugače, saj lahko politika po Mlekuševih besedah v kratkem zamenja vse vodje organizacijskih enot (policijskih uprav in postaj), ki ji ne bi bili po volji. Tudi sicer so vodilni mediji v veliki meri napovedovali tako imenovano lustracijo oziroma čistke v vrstah policijskih šefov. Tako Cvetko kot Mlekuš sta v svojih izjavah tudi obtožila Olaja, da ne deluje samostojno, pač pa je le orodje v rokah politike.
Kdo in koliko je v resnici spolitiziran
Na drugi strani pa spolitiziranost sindikatom očita minister Hojs:
https://twitter.com/aleshojs/status/1454215978200535040
https://twitter.com/aleshojs/status/1452956253764915206
Iz preteklosti so znane Hojsove kritike predvsem NPU-ja, glede katerega je v javnosti že pred časom izrazil stališče, da mu je potrebno postaviti objektivna merila. Potožil je nad prevelikimi časovnimi vrzelmi pri najodmevnejših primerih ter nad dejstvom, da nekateri sploh niso bili preiskovani. Takšna "samopostrežba" je po Hojsovih besedah sedaj odpravljena ravno s tem, da NPU sicer ohranja avtonomijo, vendar bo po novem podrejen kriminalistični policiji.
V zvezi s političnim kadrovanjem je notranji minister NPU v preteklosti že povezoval z globoko državo, kar naj bi bil po njegovih besedah razlog za neučinkovitost urada na nekaterih ključnih področjih.
Povezani članki
Zadnje objave
Zahod nevarno podcenjuje globalno teroristično grožnjo
3. 10. 2023 ob 13:12

Ali rezultat volitev na Slovaškem ogroža enotnost evropske podpore Ukrajini?
3. 10. 2023 ob 6:31

Kaj se dogaja z generacijo Z: je to lenoba ali kaj drugega?
2. 10. 2023 ob 20:09

Zakaj Nemčija gospodarsko kleca in kako resno je njeno "zdravstveno stanje"
2. 10. 2023 ob 13:39

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko
2. 10. 2023 ob 6:31

Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?
1. 10. 2023 ob 19:25
Ekskluzivno za naročnike

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03
Prihajajoči dogodki
OCT
04
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
21:00 - 22:00
OCT
05
Ljubljana je tudi klekljarsko mesto
18:00 - 19:00
OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
06
Za junake / FKK 1
19:30 - 21:30
OCT
07
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
09:30 - 12:00
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
7 komentarjev
STAJERKA2021
Javni sektor, skratka vsi, ki se napajajo iz državnega proračuna - NIMAJO KAJ OPLETATI S SINDIKATI. V policiji imajo kar dva sindikata???
V EU so zagovorniki tega, da javni uslužbenci SPLOH NE SMEJO BITI ČLANI N O B E N E G A SINDIKATA, ker so njihovi prejemki ZAGOTOVLJENI s strani države.
Pri nas je praksa, da bi vse javne službe grizle roko, ki jih hrani. Noro, skratka, noro, tako kot marsikaj v naši mali domovini. Najbolj se razburjajo tisti, ki so preskrbljeni in to ne slabo. Pa še preveč jih je.
Se kdo vpraša, zakaj v realnem sektorju ni stavk? Še tisti sindikalisti, ki uspejo prepričati delavce v članstvo, se borijo PROTI ZVIŠANJU PLAČ! Pa ne vedo zakaj? Kdo je tukaj nor - tisti, ki take sindikaliste plačuje ali tisti, ki te revčke zastopa???
Alojzij Pezdir
Kot vemo, ja bila v času diktature ZKJ/ZKS v SFRJ zakonodajna, izvršna in sodna veja oblasti monolitni ter pod absolutno "komando" edine dovoljene ter absolutno nadrejene politične stranke ZKJ/ZKS kot avantgarde "delavskega razreda" in najbolj pooblaščene uresničevalke "znanstvenega socializma". "Jeklena pest ZKJ/ZKS" pa so bile oborožene sile: JLA s KOS, TO RS, Ljudska milica s SDV/UDB.
S plebiscitarno izglasovano osvoboditvijo od komunistične diktature SFRJ ter z osamosvojitvijo, demokratizacijo in večstrankarsko politično pluralizacijo v RS smo sicer prišli do demokratične in politično pluralne (volilne) prenove in osvežitve na ravni avtonomne zakonodajne in avtonomne izvršne veje oblasti.
Zaradi institucije "stalnega mandata sodnikov" pa je ostala nedotaknjena sicer načeloma avtonomna, a z nazadnjaško kontinuiteto zaznamovana sodna veja oblasti, ki je s starimi sodniškimi kadri in njihovo tradicionalno doktrino iz obdobja eno-partijske diktature vse bolj zaostajala za potrebami sočasne demokratične in politično pluralne družbene prenove.
Novi kadri so sicer naravno obetali postopno notranjo prenovo in demokratizacijo ter uskladitev avtonomne sodne veje oblasti in tožilstva z veljavnimi demokratičnimi ustavnimi normami ter zakonodajo. A mnogi primeri iz trde in krute vsakdanje prakse dokazujejo, da so na sodiščih in na tožilstvu še vedno v večini in v oblastni premoči t. i. "stare sile", ki prevladujejo med funkcionarji in ključnimi odločevalci, zaradi česar je zaostanek sodne in tožilske prakse za veljavno ustavo, zakonodajo ter univerzalnimi temeljnimi človekovimi svoboščinami in pravicami vse bolj očiten in splošno moteč.
Poljski in madžarski primer poskusa demokratičnega obračuna legalne in legitimne politične oblasti "s starimi silami kontinuitete" na sodiščih je doživel v državah in političnih strankah zahodne Evrope oz. v starih članicah EU popolno nerazumevanje ter celo nasprotovanje, utemeljeno na nerazumevanju za vsakršno poseganje njihove razvite zakonodajne in/ali izvršne veje oblasti na področje avtonomnega pravosodja.
A izključujoči kritiki z zahoda Evrope ne povedo, kdo in kako naj zamenja kontaminirane sodnike in tožilce, ki so v komunističnih diktaturah zvesto sledili partijskim direktivam ter dosledno uresničevali diktaturo vladajoče partijske elite nad veljavno ustavo, vladavino prava ter nad "delavskim razredom", v imenu katerega so lažno izrekali svoje kot da avtonomne raz-sodbe.
Ali je mogoče legalnim in legitimnim izvoljencem ljudstva v parlamentu katere koli ustavne in demokratične države med današnjimi polnopravnimi članicami EU odrekati pravico do razvojno pozitivnega poseganja v načeloma avtonomno sodno vejo oblasti, kadar gre za odstranjevanje doktrinarno starih in preverjeno ter dokumentirano nedemokratičnih kadrov, ki so se v preteklosti s svojimi sodnimi odločitvami trajno pregrešili proti mednarodno veljavnim temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam?
Podobno neprijetno vprašanje, pred katerim so avtonomni zakonodajni, izvršni organi oblasti ter avtonomni organi tožilstva in sodišča v vseh državah nekdanjega sovjetskega totalitarnega režima, se zastavlja tudi funkcionarjem in javnim uslužbencem na Policiji, v Sovi, v SV ..., kjer so po mnogih dogodkih iz vsakdanjega življenja očitno še vedno navzoče "skrite" ali le začasno "potuhnjene sile", prejšnjega nedemokratičnega režima ter prejšnje vodilne monolitne politične sile - ZKS, ustrezno "preetiketirane" v neformalne interesne podpornike strank opozicijskega "kartela KUL" (LMŠ, SD, Levica, SAB).
Dejstvo je, da se vprašanje neprimerne "politizacije" državnih organov SV, Policije, Sove, FURS ... postavlja v ospredje vselej in izključno le takrat, kadar začasno prevzame oblast desno-sredinska koalicija pod vodstvom največje parlamentarne stranke SDS.
Kar že samo po sebi potrjuje dejansko stanje, po katerem imajo v Policiji, SV, Sovi, Fursu ... tradicionalno prevlado kadri z levega parlamentarnega spektra oz. podporniki aktualnega opozicijskega kartela "štirih jezdecev apokalipse", ki preko tradicionalno levičarskih sindikatov vselej znova sprožijo medijsko negodovanje in nasprotujejo vsakršnim poskusom demokratizacije in naprednih reform v skladu s svojo obrambno strategijo ohranjanja družbenega "statusa quo" za vsako ceno in vsemu navkljub. Seveda se utemeljeno zastavlja vprašanje pravice do sindikalnega združevanja državnih uslužbencev v vojski in policiji ter do njihovega morebitnega parcialnega sistemskega ogrožanja suverenosti, javnega reda in miru v državi, za katere obrambo so ustanovljeni, plačani ter po veljavni ustavi in zakonu prvi profesionalno poklicani, zavezani in pristojni.
Anita
Policijska sindikata pa tudi vsi ostali niso nobeni sindikati ampak izpostave levičarskega boja za oblast oz. za svoje denarnice. Samo poglejte kako so Koprivnikarju nastavili past, ko je hotel da lenuhi končno začnejo delati. Pa je bil levičar. Ampak delo jim pa smrdi.
Martin
Ja, da ne bo Hojs s takim zakonom zgolj šenkal nove načine levim vladam, da politike z desne prej strpajo v zapore.
Že politizacija zdravstva v korona krizi nam ne dene preveč dobro.
pozdrav
Kangler je najbolj občutil spolitizoiranost policije, ki je neopravičeno, iz političnih levih vzrokov, sprožala postopke zoper njega, kar se je pozneje razjasnilo na sodiščih.
MEFISTO
Če niso policija, tožilstva in sodišča pod totalnim vplivom slovenske post komunistične levice, pri svojem delu niso samostojni.
Narod si še ne bo pisal sodbe sam.
Tokrat mu bo še zadnjkrat krivo sodil Kučan.
APMMB2
Milica z Udbo na čelu je bila udarna pest slovenske komunistične partije, slovenskih komunistov. Najvišji vrh slovenskih komunistov je nastal iz Knoja, ki ga vse bolj odkrivamo kot zločinsko organizacjo. Knoj je začel zločinsko pobijati ljudi že med vojno, po vojni pa je pospravil razredne sovražnike.Torej je bil zločin, če se nisi pokorol partiji. Za tiste, ki ne veste, je bil zločin, če si bil lastnik hiše, ki si jo je zaželel partijski funkcionar in so te miličniki aretirali ter po sodbi ustrelili. To je primer razrednega sovražnika.
Kar se Janezek nauči, to Janez zna, je stari pregovor.
Predhodnica Slovenke policije je bila Ljudska milica, katere postopki so biili hudo sporni. Po osamosvojitvi je Ljudska milica menjala ime, Udba je bila razpuščena, kljub temu pa Policija ni doživela popolne katarze. Očitno je v policiji še ostal duh Ljudske milice.To nam izpričujejo mnogi primeri od Titove slike na policijski postaji, do grožnje z ubojem policista, ki je grozil Janezu Janši s smrtjo in je po kratkem suspenzu zopet policist. To nam priča prehod mnogih visokih policistov v vrh politike, seveda v glavnem leve v SD.
Tudi popolnoma politična in politikantska stališča policijskih sindikatov kažejo na to, da sindikat vodi politiko in ne skrb za dobre pogoje dela v policiji.
Vskao toliko časa se omenja lustracija, ki bi bila potrebna, da bi se zbnebili kvarnih ostankov bivšega režima.
Sedanja vlada se je tega lotila resno in želi depolitizirati policijo.
In zanetila je odpor.
To je dokaz, da so v Sloveniji še vedno sile, ki upravljajo Slovenijo.
Presenetljivo pa je, da ti upravljavci, ki uveljavljajo pred vsem svoje interese in pretežno ropajo Slovenijo,kar jim je dokazal Rado Pezdir, imajo številen pristaše( Igor !!), ki jih mafija dobesedno odira in jim odmika Švico v daljno bodočnost, brezglavo podpira.
Presenetljivo je tudi, da se sindikat upira oblasti, ki izboljšuje razmere v policiji.
To je politikantstvo, ki ga je potrebno odstraniti iz policije. Policija ni Ljudska milica, ki varuje kriminalce in ščiti partijsko klaso.
Naj pojasnim še en absurd, pravzaprav neumnoost, ki ste jo bralci bili deležni, ko vam je RTV SLO ,ki joplačujete prala možgane.
Ob protestih je vrh Slovenske policije spremljal proteste in dajal tudi navodila. To bi po mnjeju nekaterih "strokovnjakov" in sveda tudi RTV SLO bilo nedopustno!!
Prvovrstna neumnost.
Minoster s svojo ekipo je neposredno zadolžen z mir v državi.
Protestniki so najavlili hude nerede in ogrožanje miru.
Kaj je naloga ministra in njegove ekipe? Da nemire in nerede prepreči z vsemi sredstvi, ki so na voljo. Kako pa naj to izvede? Ja z ukazi policiji vendar.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.