Silvestrovo – zaključek starega, uvod v novo

Peter Španovič

31. 12. 2025 ob 14:02
0 komentarjev

Družba

POSLUŠAJ ČLANEK

Dan, na katerega se zaključi staro in začne novo, 31. december, ima s svojo globoko simboliko novega začetka večji pomen kot pisanje novoletnih zaobljub, glasen ognjemet in peneče vino. Začetek novega koledarskega leta je bil že od predkrščanskih časov pomemben dan.

Zakaj ravno silvestrovo?

Silvestrovo je dobilo ime po svetniku papežu Silvestru, ki je postal rimski škof leta 314 po Kristusu. Preden je bil izvoljen za papeža, je živel v času rimskega pregona kristjanov. Kot papež je služil v času cesarja Konstantina, ki je prvi izmed cesarjev priznal krščanstvo v rimskem imperiju.

Čeprav prepričanje nekaterih, da je spreobrnil in krstil cesarja Konstantina, ni verjetno, je imel očitno precejšen vpliv na Konstantina. Cesar je dal zgraditi dve cerkvi, ki sta še danes dve izmed glavnih v Večnem mestu: cerkev Svetega Odrešenika (danes znana kot cerkev sv. Janeza v Lateranu, ki je tudi sedež rimskega škofa) in cerkev, ki je bila postavljena na grobu svetega Petra, bazilika svetega Petra.

Sveti Silvester je umrl 31. decembra 335, na ta dan se praznuje tudi njegov god. Je zavetnik domačih živali in srečnega leta.

Zakaj se leto začne ravno januarja?

Ni presenetljivo, da odgovor leži v dobi antičnega Rima, kjer ima temelje sodoben koledar. Sprva so Rimljani novo leto začeli z marcem, v času ko se narava prebuja.

V tem mesecu so rimski konzuli tudi začeli svoj mandat. To je držalo do polovice drugega stoletja pred Kristusom, ko je bilo nujno, da bi konzul moral začeti svojo dolžnost že januarja, s tem pa se je začelo novo politično leto. To spremembo je več kot sto let kasneje tudi uradno potrdil Julij Cezar (po njem se imenuje julijanski koledar, ki ga uporablja veliko pravoslavnih cerkva).

Januar se imenuje po bogu Janusu, ki v rimski mitologiji zavzema edinstveno mesto. Upodobljen je z dvema obrazoma: eden zre nazaj in drugi naprej; prihodnost in preteklost sta povezani v njem.

Silvestrovo – drugi izmed treh svetih večerov

Silvestrovo je, tako kot božič in dan svetih treh kraljev, sveti večer, na kar se danes pogosto pozabi. Včasih ni bil tako zaznamovan s pitjem in zabavo na trgih, kot je danes, ampak z blagoslovom doma s kadilom, vodo in molitvijo ter s polnočnico. Ljudje so opravili 'računico' s samimi seboj za prejšnje leto, kaj so naredili slabo in kaj dobro.

Otepanje v Bohinju

Danes se je ohranilo tudi nekaj starih šeg. Medtem ko se v mestih nazdravlja s penino, se v nekaterih vaseh, zlasti v Bohinju, ohranja starejša, verjetno predkrščanska navada – otepanje.

Otepanje poteka med božičem in novim letom. Skupina fantov, imenovanih otepovci ali šeme, hodi od hiše do hiše. Oblečeni v kožuhe in odeti z maskami z zvonci povzročajo trušč z namenom prestrašiti hude duhove, hiši pa prinesti srečo.

To pa ni brezplačno – gospodinja jih mora obdariti (tradicionalno s klobasami). Hišo, ki je otepovce odvrnila ali skopuško obdarila, doleti velika sramota v vasi.

Ob koncu otepanja seveda sledi pojedina – ponavadi iz darov, ki jih je skupina prejela.

Novoletna miza – svinjina, ne perutnina

Skorajda vsaka slovenska miza je na novo leto obložena z mnogimi jedmi; od tatarskega bifteka, francoske solate do klobas. Novoletna miza ima tudi simboliko oziroma načelo: za novo leto se mora jesti svinjina, perutnina pa ne. To je zato, ker svinja rine naprej, kar simbolizira napredek, kokoš pa brska nazaj, kar je simbol za nazadovanje.

Novoletna miza ima tudi simboliko oziroma načelo: za novo leto se mora jesti svinjina, perutnina pa ne.

Zato na tradicionalni novoletni mizi redkokdaj srečamo piščanca. Namesto tega se jé svinjska krača ali domače klobase.

Zadnje čase smo sicer prevzeli tudi navado uživanja leče ali fižola – jedi, ki simbolizirata denar in obljubljata finančno obilje.

Seveda je potica obvezen del dobrot ob novem letu. Slovenska kraljica sladic s svojo tradicionalno okroglo obliko lahko spominja na zaključeno leto in/ali na sonce – novo upanje. Pozabiti pa ne smemo na poprtnik; praznični kruh, ki tradicionalno krasi slovensko mizo od božiča do svetih treh kraljev.

Stare vraže pravijo:

Na novo leto ne smemo prati perila, saj to lahko napove smrt.
Na novo leto ne smemo ničesar posojati, da ne bomo vse leto dajali iz rok.
Smeti ni dobro odnašati, da ne bi morebiti po nesreči iz hiše odnesli tudi sreče.

Silvestrovanje po svetu

Jasno je, da Slovenija ni edina dežela, ki praznuje novo leto.

Italijani so še posebej pazljivi na silvestrovo, da si priskrbijo čim več sreče v prihodnjem letu. Za ljubezen in plodnost obvezno nosijo novo rdeče spodnje perilo, ki jim ga mora nekdo podariti. Ob polnoči jedo grozdje, saj naj bi prinašalo bogastvo. Ključno je tudi, koga prvega srečajo na ulici po polnoči: starejša oseba prinaša srečo in dolgo življenje, medtem ko otrok ali duhovnik prinašata smolo, saj simbolizirata minljivost.
Ko ura začne odbijati polnoč, Španci ne nazdravljajo takoj. Njihova naloga je, da ob vsakem od dvanajstih udarcev ure pojedo eno jagodo grozdja. Dvanajst grozdov za dvanajst mesecev sreče. Komur uspe, ga čaka srečno leto.

Dansko na novo leto zaznamuje razbita posoda. Ni nekaj nenavadnega, če bi pred vrati na novo leto našli kup črepinj. Celo veseli bi bili. Danci namreč zbirajo okrušene krožnike in skodelice, da z njimi na silvestrovo presenetijo svoje prijatelje. Večji kup črepinj kot imate, več prijateljev misli na vas.

Filipinci verjamejo, da vse, kar je okroglo, prinaša bogastvo, saj ima obliko kovancev. Zato se za novo leto oblečejo v oblačila s pikčastimi vzorci in na mizo položijo 12 vrst okroglega sadja.
V Južni Ameriki je ključnega pomena barva spodnjega perila, saj ta določa usodo: rdeča prinaša ljubezen in strast, rumena denar in bogastvo, bela pa mir.