Selektivni splavi tudi v razvitem svetu: Kaj, punca bo? Hitro na splav!
Kljub temu, da je v večini držav na zakonskem področju uveljavljena enakopravnost vseh prebivalcev, ne glede na njihov spol, se v praksi še vedno pojavljajo različne vrste diskriminacij, pri čemer ponavadi kratko potegnejo ženske in deklice.
Različne raziskovalne ustanove opozarjajo, (med drugim tudi Inštitut Charlotte Lozier v ZDA), da v zadnjih desetletjih tudi v razvitih državah prihaja do nove oblika takšne diskriminacije.
Z dostopnostjo testov za zgodnje odkrivanje spola zarodka se je pojavila tudi prenetalna diskriminacija, oziroma povedano drugače: v kulturah, kjer so ženske videne kot manjvredne, ali pa so fantje bolj zaželeni otroci, se nekateri starši odločijo za splav, če zgodnji testi pokažejo, da bo spočeta deklica.
Poleg splava se diskriminacija glede na spol pojavlja tudi pri umetni oploditvi, kjer se na željo staršev za oploditev izberejo zarodki glede na spol.
Pri tem se čedalje več uporablja teste, s katerimi se večinoma odkriva bolezni, kot sta to predimplantacijska genetska diagnostika (PGD) ter neinvazivni predrojstni testi (NIPT).
Države, v katerih se te prakse bolj pogosto pojavljajo, se soočajo z vse večjim deležem rojenih moških glede na ženske, kar odstopa od naravnega povprečja (106 moških na 102 ženski).
Na Kitajskem, na primer, se je leta 2011 rodilo 113 dečkov na vsakih 100 deklic, v Indiji pa 112 dečkov na 100 deklic.
Razmerje med moškimi in ženskami imajo zaradi takšne prakse porušeno tudi v Armeniji, Albaniji, Azerbajdžanu, Črni gori, Gruziji, Jemnu, Pakistanu in v Turčiji. po podatkih Združenih narodov pa zaradi selektivnih splavov na svetu primanjkuje 117 milijonov odraslih žensk, drugi viri pa pišejo celo o 160 milijonih manjkajočih žensk (Hvistendahl 2011).
Največ problema s selektivnimi splavi imajo vsekakor na Kitajskem ter v Indiji, kjer je rojstvo sina tako kulturna preferenca, kot tudi politično in ekonomsko pogojena odločitev. Na Kitajskem tako razlika med številom moških in žensk znaša kar 33 milijonov.
Poleg že omenjenih držav se selektivni splav glede na spol pojavlja v manjšem obsegu tudi v razvitem svetu, denimo v ZDA in Veliki Britaniji. Te kažejo, da je selektivni splav v teh dveh državah prisoten zlasti v skupnostih priseljencev iz Azije.
"Aktualne raziskave kažejo, da je še eno generacijo nazaj bilo razmerje med spoloma ob rojstvu pri določenih etničnih skupinah (zlasti v azijsko-pacifiški skupini) v ZDA in v Združenem kraljestvu v normalnem rangu. V zadnjih dvajsetih letih pa se je razmerje močno spremenilo, rezultat česar je izjemno neuravnoteženost v prid moških," je zapisano v poročilu inštituta Inštitut Charlotte Lozier, kjer je tudi pojasnjeno, da takšni podatki jasno kažejo na uporabo selektivnega splava.
Podobno analizo je med manjšinskimi priseljenskimi skupinami v Veliki Britaniji pred nekaj leti opravil tudi The Independant. Ugotovili so, da se podobno dogaja tudi na Otoku. in sicer predvsem pri priseljencih prve generacije, ko gre za drugega otroka v družini.
Čeprav je celotno prebivalstvo v zahodnih državah sicer razmeroma uravnoteženo, pa se selektivni splav tudi v večinski družbi, zunaj skupnosti priseljencev, vseeno pojavlja.
Večinoma gre za splave, ko želijo starši "uravnoteženo" družino: če imajo že otroka ali več otrok enega spola, tako dobijo še otroka drugega spola.
Različne raziskovalne ustanove opozarjajo, (med drugim tudi Inštitut Charlotte Lozier v ZDA), da v zadnjih desetletjih tudi v razvitih državah prihaja do nove oblika takšne diskriminacije.
Z dostopnostjo testov za zgodnje odkrivanje spola zarodka se je pojavila tudi prenetalna diskriminacija, oziroma povedano drugače: v kulturah, kjer so ženske videne kot manjvredne, ali pa so fantje bolj zaželeni otroci, se nekateri starši odločijo za splav, če zgodnji testi pokažejo, da bo spočeta deklica.
Poleg splava se diskriminacija glede na spol pojavlja tudi pri umetni oploditvi, kjer se na željo staršev za oploditev izberejo zarodki glede na spol.
Pri tem se čedalje več uporablja teste, s katerimi se večinoma odkriva bolezni, kot sta to predimplantacijska genetska diagnostika (PGD) ter neinvazivni predrojstni testi (NIPT).
Porušeno razmerje v številu rojenih dečkov in deklic
Države, v katerih se te prakse bolj pogosto pojavljajo, se soočajo z vse večjim deležem rojenih moških glede na ženske, kar odstopa od naravnega povprečja (106 moških na 102 ženski).
Na Kitajskem, na primer, se je leta 2011 rodilo 113 dečkov na vsakih 100 deklic, v Indiji pa 112 dečkov na 100 deklic.
Razmerje med moškimi in ženskami imajo zaradi takšne prakse porušeno tudi v Armeniji, Albaniji, Azerbajdžanu, Črni gori, Gruziji, Jemnu, Pakistanu in v Turčiji. po podatkih Združenih narodov pa zaradi selektivnih splavov na svetu primanjkuje 117 milijonov odraslih žensk, drugi viri pa pišejo celo o 160 milijonih manjkajočih žensk (Hvistendahl 2011).
Največ problema s selektivnimi splavi imajo vsekakor na Kitajskem ter v Indiji, kjer je rojstvo sina tako kulturna preferenca, kot tudi politično in ekonomsko pogojena odločitev. Na Kitajskem tako razlika med številom moških in žensk znaša kar 33 milijonov.
Ne samo Azija, tudi Evropa in Severna Amerika
Poleg že omenjenih držav se selektivni splav glede na spol pojavlja v manjšem obsegu tudi v razvitem svetu, denimo v ZDA in Veliki Britaniji. Te kažejo, da je selektivni splav v teh dveh državah prisoten zlasti v skupnostih priseljencev iz Azije.
"Aktualne raziskave kažejo, da je še eno generacijo nazaj bilo razmerje med spoloma ob rojstvu pri določenih etničnih skupinah (zlasti v azijsko-pacifiški skupini) v ZDA in v Združenem kraljestvu v normalnem rangu. V zadnjih dvajsetih letih pa se je razmerje močno spremenilo, rezultat česar je izjemno neuravnoteženost v prid moških," je zapisano v poročilu inštituta Inštitut Charlotte Lozier, kjer je tudi pojasnjeno, da takšni podatki jasno kažejo na uporabo selektivnega splava.
Podobno analizo je med manjšinskimi priseljenskimi skupinami v Veliki Britaniji pred nekaj leti opravil tudi The Independant. Ugotovili so, da se podobno dogaja tudi na Otoku. in sicer predvsem pri priseljencih prve generacije, ko gre za drugega otroka v družini.
Čeprav je celotno prebivalstvo v zahodnih državah sicer razmeroma uravnoteženo, pa se selektivni splav tudi v večinski družbi, zunaj skupnosti priseljencev, vseeno pojavlja.
Večinoma gre za splave, ko želijo starši "uravnoteženo" družino: če imajo že otroka ali več otrok enega spola, tako dobijo še otroka drugega spola.
Primer Črne gore
V Črni gori zakonodaja selektivni splav sicer prepoveduje, vendar v praksi prepoved ne deluje.
Ženske zakonodajo zaobidejo tako, da v sosednjih državah opravijo preiskave za določanje spola ali pa se poslužijo sodobne neinvazivne tehnologije, kjer je preko spleta in pošiljanja po pošti za 500-700 evrov spol zarodka dostopen vsakomur.
Splav lahko do 10. tedna tako opravijo doma ali pa kasneje v tujini.
Več o tem v članku na Iskreni.net
V Črni gori zakonodaja selektivni splav sicer prepoveduje, vendar v praksi prepoved ne deluje.
Ženske zakonodajo zaobidejo tako, da v sosednjih državah opravijo preiskave za določanje spola ali pa se poslužijo sodobne neinvazivne tehnologije, kjer je preko spleta in pošiljanja po pošti za 500-700 evrov spol zarodka dostopen vsakomur.
Splav lahko do 10. tedna tako opravijo doma ali pa kasneje v tujini.
Več o tem v članku na Iskreni.net
Zadnje objave
Sežana dobila gradbeno dovoljenje za satelitski urgentni center
3. 8. 2026 ob 11:10
Kako ravnati z zastavo
3. 8. 2026 ob 6:00
Ob 110. obletnici padca Gorice
2. 8. 2026 ob 19:00
Kdo je bila skrivnostna sopotnica Nataše Pirc Musar?
2. 8. 2026 ob 17:20
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
[email protected]
In zakaj pa je manj "fajn", če je prvi otrok hčerka? Kaj je narobe? Smo še zmeraj v srednjem veku, ko so bile ženske manj vredne? Za nekatere verjetno to še vedno drži!
Nikoli nisem razmišljala in postavljala pogojev, kakšnega spola naj bo otrok! Vedela sem, da se bom razveselila tako sina kot hčerke!
Italijanski pregovor pravi nekako tako: Chi vuole una bella famiglia, cominci da una figlia. (Če želiš imeti lepo družino, prični s hčerko).
V večini primerov so hčerke tiste, ki skrbijo za ostarele starše! Sinovi pridejo na obisk, se dvakrat zavrtijo okrog postelje in gredo po svoje. Toliko.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.