Načrti Evropske komisije za vzpostavitev novega financiranja Evropske unije za zelene industrije se v 27 državah članicah soočajo z vse večjim nasprotovanjem, saj je sedem držav EU v pismu izvršnemu organu EU odkrito zavrnilo to zamisel.
Pismo z dne 26. januarja so podpisale Češka, Danska, Finska, Avstrija, Irska, Estonija in Slovaška, naslovljeno pa je bilo na podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, pristojnega za trgovino.
Nemčija, Nizozemska in Belgija, ki sicer niso podpisnice pisma, prav tako nasprotujejo kakršnemu koli novemu skupnemu zadolževanju EU, s čimer se je seznam držav, ki bodo verjetno glasovale proti takšnim načrtom, še razširil, ko se bodo voditelji EU 9. in 10. februarja sestali, da bi razpravljali o njih.
Vseh 10 držav meni, da bi morala EU uporabiti že odobrena sredstva, in ne iskati dodatnih sredstev. Slovenija se iniciativi očitno ni pridružila.
Evropska komisija je objavila industrijski načrt za zeleno podjetništvo
Medtem ko ZDA in Kitajska za zmago v tekmi za zeleno tehnologijo namenjata obsežne subvencije, si Evropska unija po mnenju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ne more privoščiti mirovanja.
“In to pomeni, da moramo tudi Evropejci bolje skrbeti za lastno industrijo čistih tehnologij,” je dejala na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v Švici. “Imamo načrt, ‘industrijski načrt Green Deal’, naš načrt, da Evropa postane dom čistih tehnologij in industrijskih inovacij,” je napovedala.
“Odzvati se moramo odločneje,” je dejala von der Leynova, pri čemer je imela v mislih prevladujoč položaj Kitajske v sektorjih, kot so redke zemljine, električna vozila in sončni paneli, ki veljajo za bistvene za zeleni prehod.
Evropski novi industrijski načrt se bo v odgovor najprej osredotočil na pospešitev regulativne odobritve industrijskih projektov na področju čistih tehnologij.
“Prvi steber se nanaša na hitrost in dostop. Ustvariti moramo regulativno okolje, ki nam bo omogočilo hitro povečevanje obsega in ustvarjanje ugodnih pogojev” za industrijski razvoj, je dejala predsednica Komisije in navedla sektorje, kot so vetrna in sončna energija, toplotne črpalke, čisti vodik in shranjevanje energije.
V okviru tega bo Evropska komisija po njenih besedah preučila, kako poenostaviti in pospešiti izdajanje dovoljenj za nove proizvodne lokacije čistih tehnologij, in napovedala začasno prilagoditev pravil EU o državni pomoči za pospešitev in poenostavitev državne pomoči za domača podjetja.
Reforma državne pomoči bo vključevala lažje izračune, enostavnejše postopke in “pospešena dovoljenja, na primer s preprostimi modeli davčnih olajšav”, je pojasnila von der Leynova.
Odgovor na ameriške zelene subvencije
Evropska komisija, ki je odgovorna za pošteno konkurenco v 27 državah članicah EU, meni, da so nova sredstva potrebna za izenačitev zmožnosti revnejših in bogatejših držav, da pomagajo svojim zelenim industrijam v boju s konkurenco Kitajske in Združenih držav Amerike.
Uradnike EU še posebej skrbi, da bo ameriški zakon o zmanjšanju inflacije, ki podjetjem, ki v ZDA proizvajajo električna vozila, baterije, vetrne turbine ali vodik, ponuja 369 milijard dolarjev subvencij, odvrnil podjetja iz EU.
Boj za ohranitev privlačnosti Evrope za zeleno industrijo je še težji zaradi cen energije, ki so v EU veliko višje kot v ZDA, in zaradi pogosto dolgih postopkov EU za izdajo dovoljenj za zelene naložbe.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden dejala, da bo EU pripravila zakon, ki bo olajšal življenje zeleni industriji, in ga podprla z državno pomočjo in Evropskim skladom za suverenost, pa tudi s hitrejšim financiranjem “premostitvene rešitve“, da se podjetja ne bi preselila v ZDA.
Države nasprotnice so jasne – dodatnega denarja ne bo
Sedem držav je v pismu zapisalo, da bi morala EU najprej porabiti denar, za katerega se je že dogovorila, da ga bo zbrala iz 800 milijard evrov vrednega sklada za obnovo in odpornost po pandemiji, ki ga sestavljajo nepovratna sredstva in ugodna posojila.
“Zagotoviti moramo, da bo gospodarstvo lahko bolje absorbiralo že dogovorjena sredstva EU,” je zapisalo sedem držav. “Doslej je bilo porabljenih le približno 100 milijard evrov od skupno 390 milijard evrov nepovratnih sredstev RRF.”
“Poleg tega so v okviru RRF še vedno na voljo neizkoriščene posojilne zmogljivosti. Vsi dodatni ukrepi bi morali temeljiti na temeljiti analizi preostale finančne vrzeli, ki jo opravi Komisija, in ne bi smeli uvesti nobenega novega financiranja,” so navedle.
Voditelji držav članic so na Evropskem svetu dne 21. 7. 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir EU financiranja. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi covida-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.
V okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,8 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja).
Za kaj je Slovenija želela porabiti denar iz sklada za okrevanje in odpornost, smo pisali ob predstavitvi slovenskega načrta – v tem prispevku.
Nemčija, Nizozemska in Belgija se strinjajo s tem mnenjem in opozarjajo na neporabljena posojila iz sklada za oživitev gospodarstva, za katera vlade niso zaprosile, ker so se raje odločile za nepovratna sredstva.
V pismu so zapisali, da bi morala EU namesto iskanja novih sredstev zmanjšati birokratske ovire za naložbe in doseči napredek pri projektu unije kapitalskih trgov, ki se vleče že od leta 2014.
Rezultat podnebne in okoljsse politike EU bo, da bodo podjetja še bolj pospešeno kot doslej selila svojo proizvodnjo na Kitajsko in drugam. Tako se bodo izognila plačevanju nesmiselnih taks za “ogljični odtis”, planet pa ne bo pridobil popolnoma nič, ker se bodo za proizvodnjo nujni izpusti CO2 le preselili iz Evrope na Kitajsko.
Veliko bolje bi bilo, če bi se Lyeneova ukvarjala s porodničarstvom ali s svojimi vnuki in bi pustila zadeve, o katerih nima pojma, zato pa podlega vse sorte lobistom in prišepetovalcem, ki imajo svoje interese, morda tudi gospodarsko in splošno slabljenje Evrope.
?
#rasputin, zanimiv in resničen zapis o hipokriziji zahoda, ko se nezeleni problem seli v revne države.
Sami lahko ločujemo odpadke, si stanovanj ne ogrevamo na 25.c in se po stanovanju ne sprehajamo v kratkih rokavih in takoj ne vklopimo klime, ko temperatura preseže 30.c. Ob dosegljivi tehnologiji je golobistično pošiljanje sonca na sever in vetra na jug utopija. Kam z odpadnimi vetrnicami, sončnimi paneli in baterijami? S preselitvijo umazanih tehnologij v nerazviti svet za planet nismo naredili nič. Evropa si žaga vejo na kateri sedi.
Kam pa z strupenimi plini fosilnih goriv? In CO2? Baterije je veliko ceneje reciklirati, kot izpuste avtomobilov! Naftna industrija se zelo trudi, da bi nas prepričala v nasprotno in očitno ne brez uspeha.
Kolikor jaz razumem prispevek ne govori o financiranju selitve proizvodnje na Kitajsko, ampak ravno o tem, da bi podpirali proizvodnjo v Evropi. Če Američani in Kitajci podpirajo tehnološko napredna podjetja, Evropa pa ne, je jasno od kje bomo še anprej in vedno bolj kupovali sodobno tehnologijo.
Slovenija se bo zagotovo postavila za najbolj butasto varianto. Vsaj do sedaj je bila takšna njena praksa v organih EU.