Dokončno znano, v kaj bi Slovenija investirala milijarde za okrevanje in odpornost

POSLUŠAJ ČLANEK
Po skoraj desetih mesecih usklajevanj je Slovenija pripravila zaključni predlog porabe sredstev iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost (NOO), ki so ga voditelji držav članic potrdili na zasedanju Evropskega sveta julija lani. Slovenija je svoj prvi osnutek sprejela konec lanskega leta, predlog pa je bil v naslednjih dneh in tednih deležen številnih pripomb tako iz vrst opozicije, Evropske komisije in strokovne javnosti.

Slovenija je morala pri pripravi načrta tako kot preostale članice upoštevati pravilo, da mora biti v njem najmanj 37 odstotkov denarja namenjenih zelenim, 20 pa digitalnim ciljem.

Decembrski načrt je predvideval, da bo Slovenija v okviru NOO porabila vseh 5,5 milijarde evrov. Vendar se je na koncu Slovenija odločila za precej konservativnejši pristop. V Bruselj je tako romal nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, po katerem bo Slovenija iz sklada sprva koristila zgolj 2,5 milijarde evrov, od katerih bo 1,838 milijarde evrov povratnih, 666 milijonov evrov pa nepovratnih sredstev. Povedano drugače, Slovenija ne bo koristila posojilnih možnosti.

Vlada se je torej pri pripravi strategije odločila za precej konservativnejši pristop, saj računa porabiti le okoli tretjino povratnih sredstev in skoraj vsa nepovratna. Vzrok za takšno odločitev vlada utemeljuje s tem, da bodo obrestne mere za posojila, ki bodo vir povratnih sredstev, znane šele ob sklenitvi posojil. Slovenija pa se ta trenutek na mednarodnih trgih zadolžuje zelo ugodno, po negativnih obrestnih merah.

Drugi razlog pa je, da lahko Slovenija projekte prijavi vse do leta 2023.

Slovenski načrt predpostavlja, da bo 20 odstotkov sredstev namenjeno digitalnemu, 43 pa zelenemu prehodu. Glede na intenzivno usklajevanje z Evropsko komisijo pa ni pričakovati, da bi pri njegovem potrjevanju nastale večje težave.

Sredstva, ki jih bo Slovenija dobila na podlagi načrta NOO sicer niso edina, ki jih bo v okviru naslednje finančne perspektive EU prejela Slovenija, temveč ima v okviru vseh shem na voljo približno 12 milijard povratnih in nepovratnih sredstev.


Za socialno, zeleno, digitalno in trajnostno Slovenijo


Vladni predlog Načrta za okrevanje in odpornost  je razdeljen na štiri področja, ki se potem delijo na od 2 do 6, skupaj pa 16 komponent.

Klik za povečavo


Največ denarja, 1 milijarda in 61 milijonov evrov, je v načrtu namenjenih področju zelenega prehoda. Sledi področje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, za katero je predvidenih 749 milijonov evrov. 364 milijonov evrov je namenjenih področju zdravstva, 331 milijonov evrov pa področju digitalne preobrazbe.

Vendar pa nam te številke same po sebi ne povedo še ničesar, bolj ključno je, katere postavke se skrivajo za šestnajstimi komponentami teh štirih področij.

Podrobnejši pregled pokaže, da se je vlada v končni verziji odločila za izjemno racionaliziran načrt, ki mu le težko očitamo nepotrebno razmetavanje denarja. Vsaka komponenta sicer vsebuje tudi nefinančni del, ko predvideva zakonske spremembe in reforme na tem področju, s katerimi finančna sredstva pridobijo dodatno veljavo.

Zeleni prehod


Na področju zelenega prehoda si državljani tako lahko obetamo naložbe, s katerimi bomo v državi dvignili delež obnovljivih virov v končni porabi energije, izboljšali energetsko učinkovitost in zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Predvidene so investicije v toplotno prenovo stavb (ki bodo tako porabile manj energije), investicije v povečanje poplavne varnosti in preprečevanje škode zaradi podnebnih sprememb. V okvir tega področja je vključeno tudi prenavljanje komunalne infrastrukture ter spodbujanje okolju prijaznejše (trajnostne) mobilnosti. Kot rečeno, je to področje finančno najobsežnejše, saj bo zanj porabljena več kot milijarda evrov.

Digitalna preobrazba


Več kot 300 milijonov evrov, vloženih v področje digitalne preobrazbe, bi uporabniki morali čutiti zlasti na večji stopnji digitalizacije javne uprave, pa tudi v posodobitvah digitalne infrastrukture, ki se je med epidemijo izkazala za šibko točko (npr. tiste, potrebne za delo in šolanje na daljavo). Del denarja bo porabljen za izobraževanje javnih uslužbencev in zagotavljanje boljše kibernetske varnosti.

Pametna, trajnostna in vključujoča rast


Vsekakor gre za najbolj raznoliko področje, ki ga je bolj kot po ukrepih smiselno najprej opredeliti po cilju, ki je dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva. To pa je mogoče le, če se skupaj združijo številni socialni in gospodarski ukrepi, kot so na primer večja vključenost marginaliziranih skupin na trg dela, boljši šolski sistem, spodbujanje inovacij, krepitev digitalnih kompetenc, dvig učinkovitosti javnih institucij ...

Predlog predvideva tudi 127 milijonov evrov za preoblikovanje slovenskega turizma.

Zdravstvo in socialna varnost


Četrto področje vsebuje dve komponenti. Prva zadeva investicije v slovenske bolnišnice, med katerimi bosta največji gradnji infekcijskih klinik tako v Ljubljani kot Mariboru. Predvidene so tudi investicije v delovanje služb NMP in izboljšanje njene dostopnosti za najbolj ranljive skupine prebivalcev. Kar 83 milijonov evrov bo namenjenih projektu digitalizacije zdravstva.

Druga komponenta pa zadeva investicije v zagotovitev varnega bivalnega okolja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih in negovalne domove.

Podrobnejši načrt porabe sredstev za vseh šestnajst komponent je dostopen v spodnji tabeli, prilagamo pa tudi povezavo do povzetka slovenskega Načrta za okrevanje in preostalih vladnih gradiv.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30