Po skoraj desetih mesecih usklajevanj je Slovenija pripravila zaključni predlog porabe sredstev iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost (NOO), ki so ga voditelji držav članic potrdili na zasedanju Evropskega sveta julija lani. Slovenija je svoj prvi osnutek sprejela konec lanskega leta, predlog pa je bil v naslednjih dneh in tednih deležen številnih pripomb tako iz vrst opozicije, Evropske komisije in strokovne javnosti.

Slovenija je morala pri pripravi načrta tako kot preostale članice upoštevati pravilo, da mora biti v njem najmanj 37 odstotkov denarja namenjenih zelenim, 20 pa digitalnim ciljem.

Decembrski načrt je predvideval, da bo Slovenija v okviru NOO porabila vseh 5,5 milijarde evrov. Vendar se je na koncu Slovenija odločila za precej konservativnejši pristop. V Bruselj je tako romal nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, po katerem bo Slovenija iz sklada sprva koristila zgolj 2,5 milijarde evrov, od katerih bo 1,838 milijarde evrov povratnih, 666 milijonov evrov pa nepovratnih sredstev. Povedano drugače, Slovenija ne bo koristila posojilnih možnosti.

Vlada se je torej pri pripravi strategije odločila za precej konservativnejši pristop, saj računa porabiti le okoli tretjino povratnih sredstev in skoraj vsa nepovratna. Vzrok za takšno odločitev vlada utemeljuje s tem, da bodo obrestne mere za posojila, ki bodo vir povratnih sredstev, znane šele ob sklenitvi posojil. Slovenija pa se ta trenutek na mednarodnih trgih zadolžuje zelo ugodno, po negativnih obrestnih merah.

Drugi razlog pa je, da lahko Slovenija projekte prijavi vse do leta 2023.

Slovenski načrt predpostavlja, da bo 20 odstotkov sredstev namenjeno digitalnemu, 43 pa zelenemu prehodu. Glede na intenzivno usklajevanje z Evropsko komisijo pa ni pričakovati, da bi pri njegovem potrjevanju nastale večje težave.

Sredstva, ki jih bo Slovenija dobila na podlagi načrta NOO sicer niso edina, ki jih bo v okviru naslednje finančne perspektive EU prejela Slovenija, temveč ima v okviru vseh shem na voljo približno 12 milijard povratnih in nepovratnih sredstev.

Za socialno, zeleno, digitalno in trajnostno Slovenijo

Vladni predlog Načrta za okrevanje in odpornost  je razdeljen na štiri področja, ki se potem delijo na od 2 do 6, skupaj pa 16 komponent.

Klik za povečavo

Največ denarja, 1 milijarda in 61 milijonov evrov, je v načrtu namenjenih področju zelenega prehoda. Sledi področje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, za katero je predvidenih 749 milijonov evrov. 364 milijonov evrov je namenjenih področju zdravstva, 331 milijonov evrov pa področju digitalne preobrazbe.

Vendar pa nam te številke same po sebi ne povedo še ničesar, bolj ključno je, katere postavke se skrivajo za šestnajstimi komponentami teh štirih področij.

Podrobnejši pregled pokaže, da se je vlada v končni verziji odločila za izjemno racionaliziran načrt, ki mu le težko očitamo nepotrebno razmetavanje denarja. Vsaka komponenta sicer vsebuje tudi nefinančni del, ko predvideva zakonske spremembe in reforme na tem področju, s katerimi finančna sredstva pridobijo dodatno veljavo.

Zeleni prehod

Na področju zelenega prehoda si državljani tako lahko obetamo naložbe, s katerimi bomo v državi dvignili delež obnovljivih virov v končni porabi energije, izboljšali energetsko učinkovitost in zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Predvidene so investicije v toplotno prenovo stavb (ki bodo tako porabile manj energije), investicije v povečanje poplavne varnosti in preprečevanje škode zaradi podnebnih sprememb. V okvir tega področja je vključeno tudi prenavljanje komunalne infrastrukture ter spodbujanje okolju prijaznejše (trajnostne) mobilnosti. Kot rečeno, je to področje finančno najobsežnejše, saj bo zanj porabljena več kot milijarda evrov.

Digitalna preobrazba

Več kot 300 milijonov evrov, vloženih v področje digitalne preobrazbe, bi uporabniki morali čutiti zlasti na večji stopnji digitalizacije javne uprave, pa tudi v posodobitvah digitalne infrastrukture, ki se je med epidemijo izkazala za šibko točko (npr. tiste, potrebne za delo in šolanje na daljavo). Del denarja bo porabljen za izobraževanje javnih uslužbencev in zagotavljanje boljše kibernetske varnosti.

Pametna, trajnostna in vključujoča rast

Vsekakor gre za najbolj raznoliko področje, ki ga je bolj kot po ukrepih smiselno najprej opredeliti po cilju, ki je dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva. To pa je mogoče le, če se skupaj združijo številni socialni in gospodarski ukrepi, kot so na primer večja vključenost marginaliziranih skupin na trg dela, boljši šolski sistem, spodbujanje inovacij, krepitev digitalnih kompetenc, dvig učinkovitosti javnih institucij …

Predlog predvideva tudi 127 milijonov evrov za preoblikovanje slovenskega turizma.

Zdravstvo in socialna varnost

Četrto področje vsebuje dve komponenti. Prva zadeva investicije v slovenske bolnišnice, med katerimi bosta največji gradnji infekcijskih klinik tako v Ljubljani kot Mariboru. Predvidene so tudi investicije v delovanje služb NMP in izboljšanje njene dostopnosti za najbolj ranljive skupine prebivalcev. Kar 83 milijonov evrov bo namenjenih projektu digitalizacije zdravstva.

Druga komponenta pa zadeva investicije v zagotovitev varnega bivalnega okolja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih in negovalne domove.

Podrobnejši načrt porabe sredstev za vseh šestnajst komponent je dostopen v spodnji tabeli, prilagamo pa tudi povezavo do povzetka slovenskega Načrta za okrevanje in preostalih vladnih gradiv.

17 KOMENTARJI

  1. Navajeni smo floskul in ohlapnih ter pomankljivih programov levih vlad, ampak izgleda da se zdaj premikamo v polje, ko tudi desnosredinske vlade svoje zapravljanje opravičujejo s floskulami. Iz tega programa ne izvemo ničesar, v kaj specifično bodo šle te milijarde in kje specifično bomo od tega profitirali državljani. Megleno, preširoko, odprto za koruptivne prakse.

    • g. Dimnik, če bi prebrali celoten program, ne bi pisali takih neumnosti. Zelo konkretno piše za kaj se bo denar porabil. Pri EU sredstvih malo težje zakriješ namenskost denarja.
      Drugače pa so ta sredstva pogojena z dvema velikima reformama – pokojninsko in zdravstveno. Če teh ne bomo izvedli, ne dobimo denarja, ker mora biti sistem finančno dolgoročno vzdržen. To je zdajšnja vlada dobro naredila in preprečila, da bi kakšna prihodnja vlada preusmerjala denar (pa naj bo leva ali desna).
      Pa da ne bo samo govorjenje na splošno. Recimo dva konkretna primera:
      – dolgotrajna oskrba (pomeni da bomo imeli vsi Slovenci možnost bivanja v domu ne glede na penzijo. Danes si namreč revni tega ne morejo privoščiti. V tem okviru tudi gradnja domov in dodatnih postelj, kar se je do sedaj zanemarjalo)
      – digitalizacija javne uprave (konkretno pomeni, da za razna dovoljenja, izdajo dokumentov, dohodnino, … ne bo več potrebno posredovati nobenih podatkov ampak bo to v centralnem registru. Recimo rabite osebni dokument, zdravstveno kartico, … – vse boste dobili na enem mestu in to na podlagi vašega prstnega odtisa ali druge samo za vas značilne karakteristike).

  2. Zopet dokument, ki bo dvignil ogrono prahu in nesposobnežem omogočil zlivanje golide gnojnice na vlado.
    Opozicija, ki je izpričano nesposbna, bo dobesedno raztrgala dokument.
    Menim, da ni najboljši, je pa sprejemljiv.Če se svet pomika v zeleno, bo moral nadometiti skoraj polovico energije. S fizijoto ne bo mogoče, vode je premalo vetra je premalo, atomsak energija je vprašljiva, preostne sonce. Ga bo dovolj? Ga znamo učinkovito izkoristiti? To so lkjučna vprašanja, ki pa za politikante niso bistvena. Dolker lučka sveti, se nam energija jebe.

    • Opozicija tako menja svoje mnenje vsake 14 dni. Recimo prejšnji teden so razlagali, da se preveč zadolžujemo. Ta teden sprašujejo zakaj se ne zadolžimo do maksimalnega zneska. Prej so bili proti maskam, zdaj so za maske. To ni resna opozicija. Bolj otroški vrtec.

  3. Eno samo zapravljanje. In tako bo šlo naprej. Smi levičarji. Nikoli v življenju nič ustvarili, vedno le zapravljali denar prihodnjih generacij.
    Slovenija nima resne desne stranke, Slovenci jo niti nočejo, ker bi potem sami morali odgovarjali zase. Sedaj pa se lahko vedno in povsod izgovarjajo na državo.

    • To ni čisto res. Sem že napisal, da je črpanje sredstev pogojeno s finančno vzdržno reformo. Pomeni, da če ne bo dovolj ustvarjenega, ne bo dodatnega denarja. Je treba predlog bolj natančno prebrati.

      • g. Aleš, bo potreben kakšen bolj resen argument. Najprej povejte primer in lahko ugotavljava ali je vaša trdite utemeljena ali ne. Pavšalnih ocen ne maram, ker so lahko hitro krivične. Namreč na osnovi tega vašega komentarja bi tudi vas lahko prehitro ocenili.

  4. Dežurnemu raufnku: Koruptivne prakse imamo pod komunisti, s pomočjo njih udbaških povezav in udbaških uličnih nevdadnikov…, dessno/sredinska opcija pa teh povezav pri nas nima, ker ni njen značaj upravljanja Slovenije.

  5. Leva parlamentarna opozicija s “finančnim strokovnjakom” Cviklom (SD) na čelu zdaj očita vladi, da ni sposobna načrtovati porabe vseh povratnih sredstev EU, za katere niti še ni znana obrestna mera ter da je zaradi tega pretirano varčna. Če bi v aktualni vladi načrtovali porabo vseh razpoložljivih nepovratnih in povratnih sredstev EU, bi isti finančni “strokovnjaki” in politični prvaki leve opozicije očitali vladnim načrtovalcem nezaslišano finančno preobremenjevanje prihodnjih generacij naših otrok in vnukov.
    Kako znano in kako prozorno ter skrajno neprepričljivo!
    In ta kritika prihaja prav od tistih, ki nikoli prej z vladnimi pooblastili in pristojnostmi niso znali ali zmogli ali hoteli pravočasno in razumno porabiti vseh razpoložljivih finančnih sredstev iz skladov EU in ki so od “zelene politike” znali uresničiti le zeleno barvo ikonografije na zadnjem kongresu SD v rudarskem Velenju. Prav članstvo in vodstvo SD pa je med najbolj zadrtimi zagovorniki ne-gospodarnega, ne-racionalnega, ne-ekološkega in ne-trajnostnega izkoriščanja skromnih “zakladov” Premogovnika Velenje ter nanje koruptivno postavljenega in pajdaško preplačanega projekta TEŠ 6.
    Glasno-govorci “zeleno/rdeče” SD, “mesečnikov” Levice ter njihovih strastnih sledilcev iz LMŠ in SAB so že smešni s svojimi nenehnimi “postavljanji na glavo”, novimi in novimi verbalnimi saltami in premeti, vedno zanesljivo v diagonalno nasprotni smeri z aktualno vlado in njenimi trenutnimi zakonskimi predlogi, ukrepi in priporočili.
    Kot bi zapisal Ivan Cankar, je “postavljanje na glavo”, zdaj oznanjanje in trenutek za tem zanikanje iste “resnice”, je tudi dandanes priljubljen “šport” prvakov, govorcev in črednih sledilcev zadrto destruktivne parlamentarne opozicije LMŠ, SD, Levice in SAB.

    • Nivo debate levičarjev je na tako nizkem nivoju, da je že kar smešno. Niti ne preberejo dokumenta, niti se ne pozanimajo o posameznih razlogih za odločitev. Ponavljajo stalno eno in isto, ker pač drugega ne znajo.
      In zdaj obrazložitev glede črpanja kreditnega dela EU sredstev. Le te so na voljo pod določenimi obrestnimi pogoji. Trenutno se država lahko ceneje zadolži na trgu. In ker je potrebno natančno napovedati črpanje teh sredstev šele do sredine 2023, naša vlada zaenkrat ni napovedala rezervacije teh sredstev. Pomeni, da so v programo predvideni, da pa se bomo odločili za tistega ponudnika, ki bo takrat za državo cenejši. Recimo, EU sredstva so nam obljubljena z obrestno mero 0.7%, mi pa se trenutno lahko zadolžimo pri komercialnih bankah za -0,5%, pomeni da bi trenutno za EU kreditna sredstva odplačevali za 1,2% višje obresti. Pri zadolžitvni 1 MRD EUR pomeni to razliko 12 MIO EUR. Če zelo poenostavimo izračun. In tega niso uspeli izračunati ne na RTV, ne na POP TV in enako tega ne znajo v naši opoziciji. Tudi tukaj so očitno usklajeni. Predlagam, da koga pošljejo nazaj v šolo, da jim bo vsaj lahko izračunal nekaj osnovnih stvari preden gredo komentirati.

  6. Slovenscm lepo, da ste postali tudi finančni strokovnjak. Ali je kdo oporekal vladi zato, ker se ni pripravljena zadolževati pod pogoji EU ”ugodnih virov” ?. Torej gre za propagando, ki pa v resnici ni niti aktualna. Ni ključno vprašanje za koliko denarja (kakšna je obrestna mera ) se bo Slovenija zadolžila temveč za kaj se bo zadolžila.
    Če se zadolži z projekt, ki bo imel 5% donostnost letno je sprejemljiva tudi OM 4,2%. IN če se zadolži po -0,5% za projekt, ki ima donosnost 2% je to neumno zadolževanje.
    Zlasti pa preseneča vaše neznanje o vprašanju kaj je ugodno zadolževanje. Če bi se učil ekonomijo in bančništvo bi vedel že iz komunistične šole, da ni pomebna samo OM ampak da je pomemben t.i.EOM. V izračun koliko nas stane kredit je treba vzeti tudi vse druge stroške po doktrini že : stroške odobritve in vodenja kredita, vmesne stroške in interkalarne obresti, stroške zavarovanja in najpomembneje, ko gre za kreditiranje iz tujine skrite stroške v obliki različnih koncesije in pogojevanj.
    Seveda pa so se razmere na finančnih trgih v zadnjih treh letih zaradi izjemno nizkih OM povsem spremenile. Banke ob tako nizkih OM ne morejo preživeti zato so inteligentno odkrile nov vir, to so opravnine ali po domače provizije. Najdražja SKB banka (tuja) na Slovenskem trgu ima npr. 2,8 x višje provizije kot npr, najugodnejši domači Delavska in Primorska hranilnica. Če najameš kredit na 10 let po najugodnejši OM npr. Euribor+0,8% pri SKB je to glede na plačane provizije enak strošek kredita kot če bi vzel enak kredit pri DH ali PHV po 3,2% OM. Zato je torej napihovanje kako so krediti z nižjo OM na bančnem trgu ugodnejši od EU ponudbe smešno. Zalo verjetno so krediti EU tudi, če gredo preko bank kot pomoč brez stroškov odobritve, vodenja in zavarovanja, upoštevati pa je treba še provizije.
    Primerjati je torej treba EOM +provizije in šele na tej osnovi pisati o problemu.
    Največji problem pa sam vidim v vprašanju zakaj se bomo zadolžili pri EU, Vsekakor se bomo lahko zadolžili le za projekte, ki jih podpira EU. Evo nobeden si ne upa niti pomisliti, kaj se skriva za t.i. zeleno energijo. Kljub zmanjševanju cen tehnologij s katerimi se ta energija proizvaja so te investicije še vedno za porabnika nerentabilne. Seveda pa to ne velja za proizvajalce in ponudnike teh tehnologij na teh tehnologijah kujejo med 10 in 20% dobičke .
    Ker večina proizvajalcev teh tehnologij ni v Sloveniji je jasno kdo bo imel največ od teh naložb. Vsekakor bi za Slovenije bila najbolj donosne naložbe v spremembo sistema upravljanja z javnim denarjem to je decentralizacijo zlasti fiskalno in debirokratizacijo države.
    Ali mislite, da bi nam EU odobrila nepovratna sredstva ali ugodne kredite za take naložbe. Sem prepričan da ne, ker elite EU gradijo ravno na centralizacija upravljanja z denarjem in na že pregovorni birokratizaciji. To ni slučaj ima globlji namen in pomen.

  7. In še nekaj finančna nepismenost je pri nas bom bolj pošten od tebe strašno nizka tako na levi kot desni.
    Ali si sploh pomislil kako bi preživele banke, ki dajejo kredite po -0,5% , če ne dobijo razlike kje drugje ? Lahko bi sicer imele ležarine za deponirana sredstva – 2% a tega kot veš še nimajo oz. imajo le za zneske nad 200.000,00.
    Slovenija ima enak sindrom finančne nepismenosti kot sem ga opisal za Črnogorce in druge nerazvite narode , ki najemajo kredite pri kitajskih bankah, žal dragi Slovencsm

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime