Se v Ljubljani dovoljenj in presoj vplivov na okolje več ne potrebuje?

V organizaciji Alpe Adria Green zahtevajo takojšen odstop župana Zorana Jankovića, ustavitev del in revizijo projekta C0 ter ukrepanje vlade, ministrstva in DZ glede odgovornosti posameznikov in zaščite vodnega vira. Zahtevajo tudi kazenskopravno preveritev morebitne kršitve 356. člena Kazenskega zakonika – očitno je namreč, da lahko kanal C0 uniči ali resno poškoduje infrastrukturo, ki je pomembna za varnost ljudi in preskrbo z vodo. Poleg tega pa se v organizaciji Alpe Adria Green ukvarjajo tudi z vprašanjem, ali se pri projektu plovne poti v Ljubljanico prav tako posega brez presoje vplivov na okolje in zakaj upravljavec območja Natura 2000 ni bil vključen v postopke. Nenazadnje so nas bližnji sosedi Kemijskega inštituta opozorili na tamkajšnje dogajanje – tudi v tem primeru se namreč pojavljajo vprašanja glede dovoljenja in presoje vplivov na okolje.

V organizaciji Alpe Adria Green Zaradi večletnih kršitev okoljskih in gradbenih predpisov, zanemarjanja obveznih presoj vplivov na okolje ter neupoštevanja opozoril strokovnih institucij zahtevajo takojšen odstop župana Zorana Jankovića, ustavitev del in revizijo projekta C0 ter ukrepanje Vlade RS, Ministrstva in Državnega zbora glede odgovornosti posameznikov in zaščite vodnega vira, ki spada med kritično infrastrukturo Republike Slovenije. Zahtevajo tudi kazenskopravno preveritev morebitne kršitve 356. člena Kazenskega zakonika.

V luči zadnjega incidenta, ko so varnostniki (ponovno) pretepli lastnika zemljišča, so v organizaciji  Alpe Adria Green opozorili na več težav, ki spremljajo gradnjo kanala C0. Kot so zapisali, gre za ogrožanje vodovarstvenega območja Ljubljane. Projekt kanal C0 kljub ponovljenim strokovnim opozorilom poteka neposredno nad biološkim filtrom v produ ob reki Savi, ki že stoletja naravno prečiščuje podtalnico. Spomnili so, da bi poškodba kanala ali kontaminacija pomenila izgubo glavnega vira čiste pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev in tudi za vse zdravstvene, izobraževalne ter gostinske objekte, ki so od nje odvisni.

Poškodba kanala ali kontaminacija bi pomenila izgubo glavnega vira čiste pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev in tudi za vse zdravstvene, izobraževalne ter gostinske objekte, ki so od nje odvisni.

Pri projektu se tudi ni upoštevalo zakonsko predpisanih postopkov – projekt nima pridobljene presoje vplivov na okolje (PVO), čeprav je Državni zbor RS to soglasno zahteval že leta 2019. Ker gre za objekt z nevarnimi emisijami (po Zakonu o varstvu okolja in Gradbenem zakonu (GZ-1)), je presoja vplivov obvezna. Po Zakonu o kritični infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/17) mora država za objekte, ki so pomembni za preskrbo s pitno vodo, zagotoviti maksimalno varnost in stalno zmanjševanje tveganj. Projekt C0 to načelo krši, so opozorili.

Na 10. redni seji Preiskovalne komisije DZ (19. aprila 2024) so javno predstavili, da revizija MOP (2019) ni potrdila neprepustnosti kanala. Ob tem je Geološki zavod Slovenije že leta prej opozarjal, da kanalizacijski vodi povprečno puščajo okoli enega odstotka, kar bi pomenilo dnevno iztekanje stotin kubičnih metrov fekalnih voda v podtalnico. Potresna študija HGEM (2017) je ugotavljala, da kanal C0 ni zgrajen v protipotresni izvedbi, poleg tega pa kanal vsebuje napake v izvedbi – od deformacije cevi do nestrokovnih spojev.

Zaradi navedenega je po oceni organizacije Alpe Adria Green treba preveriti, ali ravnanja investitorja in odgovornih oseb izpolnjujejo znake kaznivega dejanja diverzije po 356. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, NPB13), ki za ogrožanje objektov, pomembnih za preskrbo prebivalstva, določa kazen najmanj 15 let zapora. »Očitno je, da lahko kanal C0, kot izveden, uniči ali resno poškoduje infrastrukturo, pomembno za varnost ljudi in preskrbo z vodo,« so zatrdili in dodali, da odstop župana Mestne občine Ljubljana razumejo kot prvi, minimalen ukrep za povrnitev zaupanja javnosti in pravne države. »Projekt kanal C0 predstavlja najresnejšo grožnjo čisti pitni vodi prestolnice v zadnjih desetletjih. Ukrepi institucij, ki jih nagovarjamo s tem pismom, so nujni za zaščito javnega interesa – javne varnosti, zdravja in okolja,« so zapisali.

Projekt kanal C0 predstavlja najresnejšo grožnjo čisti pitni vodi prestolnice v zadnjih desetletjih. 

Se tudi v Ljubljanico posega brez presoje vplivov na okolje in zakaj upravljavec območja Natura 2000 ni bil vključen v postopke?

Organizacija Alpe Adria Green je v začetku aprila na Ministrstvo za naravne vire in prostor poslala odprto pismo z naslovom »Kaj se dogaja z Ljubljanico?« Ministrstvo so pozvali k jasnemu pojasnilu glede postopkov, povezanih s projektom vzpostavitve plovne poti po reki Ljubljanici, od Vrhnike do Vevč. Gre za projekt, ki posega v izjemno občutljivo območje – del omrežja Natura 2000, Krajinskega parka Ljubljansko barje ter območje naravnega spomenika.

Takšen poseg predstavlja enega najobsežnejših vplivov na Ljubljanico v zadnjih desetletjih. Na podlagi uradne dokumentacije, pridobljene s strani Civilne iniciative ZA NARAVO, se odpirajo resna vprašanja o zakonitosti postopkov ter ustreznosti izvedenih presoj vplivov na okolje (PVO in CPVO).

Upravljavec območja Natura 2000 – Krajinski park Ljubljansko barje – je uradno potrdil, da ni bil vključen v postopek presoje vplivov na okolje, ni podal strokovnega mnenja ter ne razpolaga z informacijami o investitorju projekta. Mestna občina Ljubljana navaja, da z zahtevano dokumentacijo o presoji vplivov na okolje ne razpolaga. Ob tem je Zavod RS za varstvo narave že decembra 2023 opozoril, da bi načrtovani poseg lahko pomembno vplival na varovana območja, zato je potrebna celovita presoja vplivov na okolje (CPVO). Kljub temu do danes ni jasno, ali je bila ta presoja dejansko izvedena.

Iz dokumentacije o sofinanciranju izhaja, da projekt presega zgolj turistično plovbo in vključuje tudi poglabljanje struge, obnovo zapornic, gradnjo jezov, in energetsko izrabo Ljubljanice – tu je vodilni partner projekta je Energetika Ljubljana. Strokovne podlage Direkcije RS za vode (DRSV) iz leta 2017 so že takrat opozarjale na pomanjkanje ustreznih strokovnih podatkov za spremembo uredbe o plovbi – kljub temu pa je bila uredba sprejeta.

Zavod RS za varstvo narave je že decembra 2023 opozoril, da bi načrtovani poseg lahko pomembno vplival na varovana območja, zato je potrebna celovita presoja vplivov na okolje.

Bi pri gradnji CTGCT rabili dovoljenje in presojo vplivov na okolje?

Opozorili pa so nas tudi na gradnjo Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) v okviru Kemijskega inštituta. Projekt je financiran z evropskimi in nacionalnimi sredstvi: približno 15 milijonov evrov prispeva Evropska komisija v okviru programa Obzorje Evropa (Widening – Teaming for Excellence), dodatnih 15 milijonov evrov pa Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, predvsem za gradnjo in opremo novega objekta.

Načrtovani projekt je med bližnjimi lastniki nepremičnin sprožil pomisleke glede poteka gradnje in zakonitosti nekaterih začetnih posegov – poraja se predvsem vprašanje, ali je mogoče gradnjo armiranobetonske diafragme obravnavati kot pripravljalno delo, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno. Skrbi se nanašajo na morebitne vplive globokega izkopa na podtalnico in stabilnost okoliških stavb. Del strokovnjakov s področja gradbeništva opozarja, da takšna konstrukcija po svoji naravi predstavlja trajni gradbeni objekt, zato bi po njihovem mnenju morala biti vključena v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Kot izhaja iz dokumentacije, gre namreč za približno 60 centimetrov debelo diafragmo, ki bo potekala okoli celotne gradbene jame v skupni dolžini približno 149 metrov. Gradbena jama naj bi segala približno 9 metrov pod teren, posamezni deli diafragme pa bodo segali precej globlje – med približno 22 in 26 metri pod površjem. Takšna globina je predvidena predvsem zaradi zahtevnih tal na tem območju, kjer so barjanski sedimenti in visoka podtalnica.

Medtem ko na eni strani trdijo, da gre za pripravljalna dela, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, je na drugi strani opaziti zaskrbljenost. Hkrati se pojavlja tudi vprašanje, ali bi bilo treba opraviti presojo vplivov na okolje. Pri tako globokem kopanju se namreč ne odstranjuje le zemlje, ampak se posega tudi v vodni sistem. Ko se na takem terenu začne kopati globoko gradbeno jamo in vstavljati diafragmo, se lahko spremeni tok podtalnice ali pa se zemljina začne posedati – kakšne so lahko posledice za okoliške stavbe, smo videli že pri gradnji garaže pod Kongresnim trgom. 

Četudi gradnja ne zadostuje kriterijem, ki bi avtomatično sprožili presojo vplivov na okolje, zakon omogoča tudi tako imenovani predhodni postopek. V njem pristojni organ presodi, ali bi lahko imel poseg zaradi lokacije ali vrste dejavnosti pomembne vplive na okolje. Presoja v tem primeru ni avtomatska, ampak gre torej za odločitev organa – a v Ljubljani ni videti, da bi kogar koli zanimalo okolje. Pa čeprav nekateri menijo, da bi bilo treba presojo vplivov na okolje opraviti tudi zaradi same dejavnosti. Laboratoriji za raziskave naj bi namreč delovali na drugi stopnji biološke varnosti (BSL-2), ki je namenjena delu z biološkimi agensi z zmernim tveganjem, med drugim tudi z gensko spremenjenimi virusnimi vektorji, ki se uporabljajo kot nosilci terapevtskih genov pri genski terapiji. Mnogi menijo, da tovrstna dejavnost sploh ne sodi takorekoč v središče mesta.