Še en kazalec, da je Golobova vlada glede vojne v Ukrajini bližje Orbanovi Madžarski kot jedrni Evropi

Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Na poslanskih klopeh je bil danes predlog resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Omenjeno resolucijo je z veliko koalicijsko večino pred tednom dni zavrnil odbor za notranje zadeve, a so o njej odločali še na današnji izredni seji.

Kljub temu, da gre za izredno sejo, ni bilo pričakovati različnih stališč in jih tudi nismo dobili. Na eni strani SDS in NSi, ki sta prepričani, da je resolucijo potrebno sprejeti, tudi zaradi dvoumnih izjav vladajočih v preteklih mesecih, na drugi pa vladajoča koalicija, ki opoziciji očita politizacijo teme.

A koalicija ima očitne težave pri zagovarjanju, zakaj so proti resoluciji. Vsi namreč v en glas zatrjujejo, da so podporniki Ukrajine, a na drugi strani govorijo o pogajanjih ali celo o tem, da je Rusija le domnevno država, ki podpira terorizem.

Predsednik SDS Janez Janša je v imenu predlagateljev na seji poudaril, da so podobne resolucije sprejeli najvišji organi EU in Nata. »Evropski parlament je novembra lanskega leta sprejel resolucijo, in to z veliko večino, s katero je uvrstil Rusijo med države, ki podpirajo terorizem. Hkrati je Evropski parlament pozval tudi zakonodajna telesa držav članic, da ravnajo podobno ali enako. Vse od novembra lani smo na nek način čakali vladno koalicijo in Vlado, da podoben akt predloži tudi v sprejem temu Državnemu zboru. Ker tega, ker te poteze s strani vladajočih ni bilo, smo to resolucijo pripravili sami,« je pojasnil Janša.

»Gre za akt izraza solidarnosti in umeščanja Slovenije na dobro stran zgodovine. Dejstvo pa je, da je doslej samo ena država takšno resolucijo zavrnila, in to je Slovenija,« je povedal.

Janša je sicer priznal, da si v SDS ne ustvarjajo iluzij, da lahko slovenski parlament bistveno vpliva na dogajanje v Ukrajini, vendarle pa po njegovem mnenju ugotovitveni sklep predstavlja dodaten pritisk na Rusijo, da se umakne iz Ukrajine.

foto: dz-rs.si, Matija Sušnik

Fajonova se brani, da resolucije ni mogoče sprejeti


Zunanja ministrica Tanja Fajon je v svojem nagovoru dejala, da je Slovenija nedvoumno na strani Ukrajine, in predlagateljem očitala, da želijo v javnosti ustvariti izkrivljen vtis glede tega in to vprašanje izkoriščati za notranjepolitične interese. »Slovenska Vlada jasno, javno in nedvoumno, ostro in nenehno obsoja vojaško agresijo Rusije v Ukrajini. Slovenija zagovarja nedotakljivost meja, ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine,« je dejala. Ob tem je izpostavila oceno zakonodajno-pravne službe DZ o neustreznosti predlaganega akta, sicer pa poudarila, da Slovenija sodi med najbolj solidarne države, ko gre za vojaško, humanitarno in človekoljubno pomoč v Ukrajini.

Ob tem je predlagatelje obtožila, da zavajajo tudi s številko, kdo je vse podprl resolucijo. »7 držav od 27 pravzaprav po nobeni statistiki ni večje število držav. Večina teh je tudi sosed Ukrajine in Rusije, ki imajo zgodovinsko izkušnjo ruske agresije. Torej, te resolucije ni mogoče sprejeti, saj ni pravnega okvira Evropske unije, ne v Evropski uniji in torej tudi ne v Sloveniji,« je še dejala Fajonova. Zaključila je z ugotovitvijo, da resolucija, ki podpira razglasitev Rusije kot države, ki podpira terorizem, nima za situacijo v Ukrajini nobene praktične vrednosti.

Anže Logar: Tanja Fajon o Rusiji z besednjakom Viktorja Orbana

Na presenetljivo podoben besednjak slovenske ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon in madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, ko gre za opisovanje okoliških ruske invazije na Ukrajino, je opozoril Anže Logar:


Vrtovec: Resolucijo moramo sprejeti zaradi dvoumnih izjav vladajočih


Poslanec NSi Jernej Vrtovec je v stališču poslanske skupine izpostavil vprašanje, kaj je terorizem. »Terorizem je nasilno dejanje, ki je usmerjeno bodisi proti civilistom, ustanovam in institucijam za zagotavljanje katerihkoli koristi: osebnih, političnih ali pa gospodarskih. Tisti, ki nasprotujete, da bi Rusko federacijo uvrstili kot teroristično državo: Ali Rusija ne izvaja terorističnih dejanj? Jih,« je bil jasen Vrtovec.

Naštel je različne primere ruskega terorizma v afriških državah, v Gruziji, v Siriji, znotraj lastnega ozemlja, v Čečeniji, ki je sicer suverena, samostojna republika. Spomnil je na Ano Politkovsko, Litvinenka in ostale, ki so bili zastrupljeni, na nekatere umorjene novinarje in obveščevalce, ki padejo z balkona ali okna. »Gre za teroristična dejanja in jaz si želim, da ta državni zbor to prepozna,« je prepričan Vrtovec.

Dodal je, da bi mogel DZ sprejeti to resolucijo, ker je bilo v preteklih mesecih od vodilnih ljudi v slovenski politiki večkrat slišati dvoumne, deloma nelogične izjave za državo članico Evropske unije, ki je zaprisežena demokratičnem procesu. »Sčasoma zaradi različnih izjav prihaja do nerazumevanja, na katero stran se v bistvu postavlja Slovenija. Ali na stran, kot jo ima danes večina v Evropskem parlamentu, ali pa na tisto stran, pod katero sta se podpisala tudi dva bivša predsednika republike v podporo ustavitvi vojne v Ukrajini,« je dejal. Ponovil je, da vzpostavitev dialoga med državo, ki izvaja agresijo, vizavi državo, ki je napadena, ni mogoč.

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1636385378818232324

Zavračamo vojaško agresijo na Ukrajino, a kljub temu ne podpiramo resolucije


Pod zgornji stavek bi lahko dali stališča vseh poslanskih skupin koalicije, saj so vsi kar tekmovali v tem, kako bodo pokazali svojo podporo Ukrajini.

»Za nas vojaška agresija na Ukrajino ni zgolj napad na eno izmed samostojnih suverenih evropskih držav, temveč tudi napad na mednarodni red, ki temelji na demokraciji, spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravicah. Še posebej ostro obsojamo vse oblike napadov na civilno prebivalstvo, zlasti na ženske in otroke, saj povzročajo humanitarno krizo neizmernih razsežnosti,« je dejal Damijan Zrim iz SD, a vseeno odrekel podporo resoluciji.

Tudi v poslanski skupini Svoboda najostreje obsojajo vojaško agresijo Ruske federacije na Ukrajino, a njihov poslanec Dušan Stojanovič je dejal, da resolucija pelje v nasprotno smer. Zašli bi proč od pogajanj, pravi. »Z opredelitvijo Ruske federacije kot teroristične države, kar predlaga SDS, pa bi zašli v povsem nasprotno smer, s tem bi se močno priprla pot proti miru in zaprl prostor za pogajanja, omejile bi se možnosti, da bi se reševanje konflikta z bojišča preselilo za pogajalsko mizo,« je še dejal Stojanovič.

Levica: Rusijo želite uvrstiti na seznam terorističnih držav na podlagi suma


V Levici so, tako kot vlada, kateri pripadajo, prepričani, da bi takšna resolucija, če bi jo sprejeli, privedla ravno do nasprotnega učinka, ki naj bi ga imela, je dejala poslanka Nataša Sukič.

Meni, da se teorije o tem, katere države oziroma državne institucije podpirajo ali izvajajo državni terorizem, med seboj razlikujejo. »Nekateri zahodni sistemi kot teroristične države označujejo tako imenovane države na osi zla, torej Iran, Kubo, nekdanji Irak Sadama Huseina, Libijo, Severno Korejo, Sudan, Sirijo, drugi za ene najbolj nasilnih terorističnih držav označujejo Združene države Amerike z nekaterimi tesnimi zaveznicami, na primer Veliko Britanijo, ter vsekakor Izrael in njegovo agresijo nad Palestinci na Zahodnem bregu in v Gazi in tako naprej.«

Dodala je, da v Ruski federaciji številni Putinovi kritiki umrejo in umirajo v sila nenavadnih okoliščinah, kar seveda zbuja utemeljene sume, da gre za politično motivirane likvidacije s strani režima. »A spet, mar se to dogaja edinole v Ruski federaciji? Mar neko državo uvrstiš na seznam držav, ki podpirajo terorizem, na podlagi sumov, domnev, četudi še tako upravičenih?«

Klakočar Zupančičeva Janšo primerjala s Putinom


Na sceno pa je stopila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je SDS in Janši očitala, da jim ne gre za žrtve, ampak za populizem. Janšo pa je nato primerjala s Putinom. »O spoštovanju, medsebojnem spoštovanju, o varovanju človekovih pravic, o nasilju ruskega režima nad novinarji govori tisti politični pol, ki je vse to delal v prejšnjem mandatu, nespoštovanje do državljank in državljanov, kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar je ugotovilo Ustavno sodišče, nasilje nad novinarji, danes pogledamo RTV in nam je vsem vse popolnoma jasno. Kakšno neverjetno sprenevedanje.«



Izbrano za digitalne naročnike:

Nekdanji Trumpov “prvi vojak” ima za ameriškega patriota netipičen pogled na početje ZDA v svetu

Boj Aleša Primca z mlini na veter

Kakodukt in puntarji (komentar Tina Mamića)

AKCIJA: digitalna naročnina 30 € ceneje! Časovno omejena ponudba. Klikni za podrobnosti ...

KOMENTAR: Uredništvo
Kateri tuji medij bo citiral Tanjo Fajon?
Komentar je na voljo digitalnim naročnikom Domovine
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki