S postavljanjem smrečice Slovenci ne hitimo, Dedek Mraz izven mode #anketa

Po slovenskih mestih, krajih in vse bolj tudi vaseh, vse žari že skoraj mesec dni. A Slovenci do prehitrega okraševanja in postavljanja božične smrekice očitno vendarle ostajamo zadržani in ne sledimo lokalnim veljakom ter trgovcem, ki z božičem začnejo že konec novembra.

V anketi spletnih medijev Celje.info in Kozjansko.info, v kateri je sodelovalo 600 bralcev, je večina bralcev dejala, da božično smrečico postavlja na božični večer, oziroma nekaj dni pred božičem. Ob njej pa še vedno večinsko postavljamo tudi jaslice.

A okrog božičnih navad se jasno zarisujejo razlike med podeželskim in mestnim okoljem.

Čeprav se ob gneči v trgovskih centrih v predprazničnih dneh morda zdi drugače, Slovenci po mednarodnih raziskavah ne sodimo med največje božične zapravljivce. Slednje se je izkazalo tudi v anketi portalov Celje.info in Kozjansko.info. Dobra polovica anketirancev, živečih na kozjansko-obsoteljskem podeželju in slabih 40 odstotkov tistih živečih v mestnem okolju (Celje) za veselodecembrska darila zapravi do 100 evrov. Nadaljnjih 30 % (podeželje) in 20 % (mesto) pa zapravi med 100 in 200 evri.

Več kot 300 evrov zapravi zgolj okrog 5 odstotkov živečih na kozjansko-obsoteljskem ter 7 odstotkov živečih v Mestni občini Celje. 12 odstotkov sodelujočih podeželanov in kar dobra četrtina meščanov pa veselodecembrskih daril sploh ne kupuje.

In kateri dobri mož jih v njihovih družinah ponavadi prinese? Med tremi kandidati je zmagovalec Božiček, ki darila nosi v družini štirih petin sodelujočih podeželanov in 70 % sodelujočih meščanov. Sveti Miklavž nosi darila pri 55 % podeželanov in točno polovici meščanov. Dedek Mraz pa je očitno povsem izven mode, saj iz Sibirje do Podalpja doseže le vsakega desetega podeželana in vsakega petega meščana.

Približno toliko in v povsem enakem razmerju pa pri sodelujočih daril ne nosi nobeden od decembrskih "dobrih mož".

Božič praznik Jezusovega rojstva le za tretjino, a jaslice stojijo v več kot polovici domov ...

Kako pa je s postavljanjem božične smrečke? Skupaj s krajevnimi veljaki in trgovci ga v začetku decembra postavi le 8 odstotkov sodelujočih, ne glede ali živijo na podeželju ali v mestu. Sredi decembra to stori 14 % podeželanov in petina meščanov. Dobrih 30 odstotkov prvih in 37 odstotkov drugih drevo postavi nekaj dni pred božičem. Tradicije postavljanja božičnega drevesa na božični večer pa se drži 43 % anketirancev s Kozjanskega in Obsotelja ter 20 % Celjanov.

Kar 15 % slednjih pa božične smrečice sploh ne postavlja, medtem ko je na podeželju takšnih le 4 % sodelujočih.

Ampak kaj anketirancem sploh pomeni božič? Kot "družinski praznik"  ga je opredelilo daleč največ anketirancev, 85 % tako na podeželju kot v mestu. Šele na drugem mestu, s precej nižjim odstotkom je za anketirance božič tudi/predvsem praznik Jezusovega rojstva. Tako ga dojema 39 % podeželanov in 32 % meščanov. Da je božič priložnost druženja s prijatelji, je odgovorila dobra petina podeželanov in dobra četrtina meščanov. Kot praznik naše kulture in civilizacije ga doživlja 14 % podeželanov in 20 % meščanov.

Precej v neskladju z številom tistih, ki božič dojemajo kot Jezusovo rojstvo, pa so odgovori o tem, v koliko domovih ob božični smrečici postavljajo tudi jaslice. Slednje velja kar za dobre tri četrtine sodelujočih prebivalcev kozjansko-obsoteljskega ter slabih 40 odstotkov prebivalcev MO Celje.

Opazno je, da na podeželju v mnogo več domovih postavljajo jaslice, četudi božiča ne dojemajo kot praznika Jezusovega rojstva, medtem ko se odstotek enega in drugega v mestu mnogo bolj ujema. To pomeni, da v mestnem okolju jaslice vidimo skorajda izključno pri družinah, ki božič praznujejo kot verski praznik, na podeželju pa tudi še kje drugje.