Romske žrtve komunističnega nasilja v Ljubljani niso zaželene

V novembru so v Iški našli posmrtne ostanke 53 Romov, ki so bili žrtve komunističnega nasilja, o čemer smo na Domovini že pisali.

Po izkopu in popisu posmrtnih ostankov pa je problem nastopil ob iskanju primernega prostora za pokop teh žrtev. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so namreč predlog Komisije RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je predlagala najem groba na Žalah, zavrnili.

Na MOL so nam za Domovino odgovorili, da »JP Žale načrtuje v prihodnjih letih za potrebe občank in občanov Mestne občine Ljubljana potrebne širitve pokopališča. Primernega prostora za prekop, za katerega je bil podan predlog, tako ni.«

O razlogi, zakaj MOL ni dovolila najema groba za teh 53 žrtev, je Jože Dežman, predsednik Komisije RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč,  spregovoril za Radio Ognjišče. Povedal, da je nenavadno in čudno, da lahko lokalna oblast ignorira navodila državnih organov, med katere spada tudi komisija.

Celovite rešitve za pokop žrtev ni

Najhuje od vsega je to, da v Sloveniji še vedno ni urejeno področje pokopa žrtev, ki so najdene v prikritih grobiščih, je prepričan Dežman.  Po njegovem mnenju ni nobena skupina žrtev 1. in 2. Svetovne vojne ustrezno pokopana.

Kot je za Radio Ognjišče povedal Dežman, v Sloveniji po vseh teh letih še vedno nimamo urejenega področja, ki se tiče pokopa žrtev, ki jih v zadnjih letih izkopljejo v številnih povojnih grobiščih. Tudi ne vemo, kdo je pokopan v tistih grobovih, ki so urejeni in oskrbovali. Zato se bo lahko kmalu zgodilo, da bodo take grobove odpirali in začeli z identifikacijo žrtev.

"Komunajzerska anarhija"

Dežman je opozoril tudi, da je v preteklosti lahko vsak lokalni odbor s svojimi grobovi počel kar je želel. Tudi danes ni nič boljše. Na Ministrstvu za kulturo vsak uradnik področje ureja po svoje. Namesto, da bi država imela skupen namen in cilj, se dogaja, da vsak župan področje ureja po svoje.

Odziv MOL glede pokopa romskih žrtev iz Iške je Dežman označil kot samoupravljanje. Ker področje ni urejeno in razmerja niso dorečena, smo priča anarhiji, ki je zelo "komunajzerska".

Kakšne spremembe lahko pričakujemo?

Na komisiji ne izsiljujejo nobene fiksne rešitve, želijo samo, da se področje uredi. Želijo, da bi imeli ustanovo, ki bi sistemsko urejala pokop žrtev vojnega nasilja, za katero bi bilo določeno kaj naj dela in kje naj bo. Tak zavod je v načrtu že od leta 2006, a ga do danes še nimamo.

Spremeniti bi morali odnos do žrtev, začeti popravljat skrunitve mrtvih iz komunističnega časa in začeti vzpostavljati režim, kjer bo imel vsak pravico do groba in spomina, je še prepričan Dežman. Država naj prispeva predpis in ustanovo: nekaj ljudi in nekaj administrativnega reda.