Rod Dreher: “Spolna revolucija je bila najbolj vplivna revolucija modernega časa” (2. del)

Foto: Peter Merše

S pisateljem in novinarjem Rodom Dreherjem smo se pogovarjali ob izidu slovenskega prevoda njegove knjige Ne živite od laži, priročnik za krščanske disidente. V prvem delu, ki je bil na Domovini objavljen včeraj, smo spregovorili o mehkem totalitarizmu, ki prihaja v Zahodni svet, o tem, zakaj ga nekateri nočejo ali ne morejo videti ter njegovem izvoru.

V drugem delu smo se pogovarjali o vlogi vere, spolnosti in trpljenja in konkretnih korakih, kako se zaščititi oz. ustvariti hrbtenico odpora proti totalitarizmu.

V svoji knjigi omenjate, da prazen prostor, ki ostane, ko umanjka vera, pogosto zapolni totalitarna utopija. Kje vidite vzrok za ta upad?

Problem upada vernosti vidim v porastu psevdo-krščanstva, ki so ga sprejele mnoge Cerkve danes. Nekateri sociologi religije to imenujejo moralistično-terapevtski deizem. Glavni postulati te vere so, da Bog obstaja, da želi, da si srečen, z njim se ti ni treba ukvarjati, razen če kaj potrebuješ od Njega in da si prijazen.

Veliko ljudi danes tako razume krščanstvo. In nikakor ne samo mladi, tudi moji zelo konzervativni starši so tako razumeli krščanstvo. To je zelo slabotno verovanje, ki ga nihče ne spoštuje. To dojemanje krščanstva je velik sovražnik resničnega krščanstva. Zaradi tega mnogi duhovniki in pastorji ne želijo zavzeti jasnega stališča, ker ne želijo, da bi izpadli neprijazni. To je noro.

Logično je, da se mladi oddaljujejo od vere, če se jim zdi, da je vse, kar jim ta ponuja: »bodi prijazen do vseh in počni karkoli hočeš.«

Kako bi preprečili upad vernosti, ki dela prostor totalitarnim idejam?

Jezus ni prišel zato, da bi ga občudovali, ampak je prinesel sporočilo. Trda je ta beseda, so rekli nekateri, ki so ga slišali. Osredotočiti se moramo na ta trda sporočila in ljudem, posebej mladim povedati, da je krščanstvo ena velika pustolovščina, avantura.

Problem upada vernosti vidim v porastu psevdo-krščanstva, ki so ga sprejele mnoge Cerkve danes.

Ta avantura, pa zahteva, da umreš sam sebi in to velikansko veselje najdeš v Njem. To je spreobrnilo mene. Iskanje Boga so v meni vzbudile veličastne katedrale, ki sem jih kot najstnik videl na potovanju po Evropi, dokončno pa sem se spreobrnil po pogovoru s starim monsinjorjem, ki je bil tudi sam dolgo časa ateist, potem pa je srečal živega Boga. Začutil sem, da je Bog resničen in da me želi.

To je bilo nekaj povsem drugega kot krščanstvo v obliki psihologije srednjega razreda, s kakršnim sem odraščal v svoji primarni družini in ga kot najstnik povsem zasovražil. Kasneje pa sem bil uveden v nekaj, kar presega ta čas in kraj.

Skrivnost je v tem, da najdemo veselje. Da ne živimo proti nečemu, ampak za nekaj. In ko najdemo veselje, celo v smrti, imamo upanje. Sam nisem optimist. Optimist misli, da se bo vse nekako poklopilo. Tako ne deluje vse. Ne bo se vse poklopilo. Imam pa upanje, da se bo na koncu vse izteklo dobro za nas, ker se je Bog za nas žrtvoval. V tem sam najdem upanje in mislim, da bi vsi lahko našli upanje v tem zavedanju.

Kje ste sami imeli največji izziv na tej poti spreobrnitve?

Meni je največji izziv predstavljala spolnost. Na tem področju sem v mladih letih počel marsikaj, kar bi se lahko slabo končalo, pa se k sreči ni. Na poti spreobrnjenja sem bil nekaj časa tudi na točki, ko sem bil pripravljen verjeti karkoli, nisem pa se želel odpovedati spolni »svobodi«. To je bil moj ponos, ki ga nisem hotel izpustiti.

Tako je bilo, dokler nisem spoznal, da želim Jezusa bolj kot sebe. Takrat sem začel živeti čisto. Bilo je zelo težko. V Washingtonu, kjer sem tedaj živel, nihče ni želel tako živeti. Kljub temu sem tako živel, ker sem vedel, da je Jezus resničen.

Omenjate spolnost. Tudi v vaši knjigi pišete, da se je denimo v Rusiji pred komunistično zgodila spolna revolucija, da to ni stvar zgolj šestdesetih let prejšnjega stoletja. Kakšna je vloga spolnosti v totalitaristični miselnosti?

Tega me ni pa še nihče vprašal. Zanimivo je videti, kako zelo so ljudje pripravljeni zavreči svoboščine kot je svoboda govora, osebna svoboda, verska svoboda, osnovne svoboščine v zameno za zagotovljen spolni užitek. Spolna revolucija je bila najbolj vplivna revolucija modernega časa.

Verjetno je bila pomembnejša od boljševiške revolucije. Spolna revolucija je postavila osebno poželenje v središče človekovega življenja. Zadovoljevanje spolnih potreb postane najvišje dobro. Ustvarili smo družbo okrog zadovoljevanja spolnih potreb.

Zanimivo je videti, kako zelo so ljudje pripravljeni zavreči svoboščine kot je svoboda govora, osebna svoboda, verska svoboda, osnovne svoboščine v zameno za zagotovljen spolni užitek.

Temu so namenjeni zakoni, ki omogočajo enostavnejše ločitve, zakon o splavu, starost za sporazumen spolni odnos se spušča. V imenu transgenderizma pohabljamo otroke, zato da ljudje lahko potešijo svoje spolne nagone.

Krščanstvo temu v temelju nasprotuje. Revolucionarnost krščanske ideje je že v samem začetku bila v tem, da je telo obravnavalo kot nekaj svetega. Posledično je spolnost nekaj, kar je dar od Boga, ampak jo je treba obravnavati kot nekaj svetega, saj ima v sebi izjemno moč. Krščanstvo je zato resnični sovražnik spolne revolucije. In istospolne revolucije. Zato nas preganjajo.

Ko vidim cerkve, ki izobešajo mavrične zastave vidim, da so kapitulirale, prestopile na drugi stran. Ko opustiš krščansko etiko na področju spolnosti, vse ostalo sledi. Tudi pri meni osebno je bilo tako. Zadnja stvar, ki sem se ji bil pripravljen odpovedati za krščanstvo, je bila »spolna svoboda«. A z njo sem naredil veliko zmede v svojem življenju. Kasneje sem videl ljudi, ki sem jih ranil, dekleta, ki sem jih pustil za sabo s tem ravnanjem. Skoraj bi bil odgovoren tudi za smrt lastnega otroka, saj je dekle, s katero sem spal, nekaj časa mislila, da je noseča in bi v tem primeru tudi naredila splav.

Božji zakoni, ki omejujejo spolnost, niso tam zato, ker bi bil Bog nesramen in bi nam branil užitek. Gre za Božji dar, ki nam pomaga živeti boljše življenje. Naša kultura pa pravi; če prinaša ugodje, naredi to. Proti temu se moramo boriti. To je mehki totalitarizem udobja in hedonizma. Če se kristjani ne bomo temu uprli, se ne bo nihče.

Veliko pišete tudi o vlogi trpljenja. V čem je njegova vloga?

Edini način, da ugotovimo, ali smo pripravljeni biti Jezusovi učenci je ta, da se vprašamo, ali smo zanj pripravljeni trpeti. In če ne moreš potrpeti v majhnih stvareh, kot je post, potem ne boš zmogel tvegati izgube službe, da se postaviš za Jezusa.

Zvesta Cerkev predstavlja trdnjavo proti totalitarizmu.

Ne pravim, da je trpljenje dobro. Ampak ni pa tudi nekaj, čemur bi se morali izogniti za vsako ceno, kar je prepričana današnja družba. Vsaj delno je trpljenje v življenju človeka neizogibno. Soočimo se z njim in mu dovolimo, da nas naredi bolj dobre, ljubeče in usmiljene ljudi. Trpljenje lahko ljudi tudi prečisti.

Ko se enkrat znajdemo v totalitarizmu je po svoje logično, da se ljudje zatekajo k laži, da preživijo. Kako pa pride do tega na začetku? Kako svobodna družba začne sprejemati laži in zakaj?

Ker je enostavno. Če ti laž pomaga napredovati v življenju, potem to narediš. Včasih prepreči trpljenje, da se delaš, da v nekaj verjameš in se zato pretvarjaš, da verjameš. Taka je človeška narava, vsi to počnemo. Problem pa je, da ko živiš v laži, te ta začne določati. Nekega dne se zbudiš in ugotoviš, da je celotno tvoje življenje laž.

Če dovolj dolgo nosiš masko, da prepričuješ ljudi, da v nekaj verjameš, potem je veliko tveganje, da ta maska postane tvoj resnični obraz.

Foto: Peter Merše

Kako se lahko današnji človek uspešno bori proti mehkemu totalitarizmu, pred katerim svarite?

Z močnimi družinami. Družine so jedro odpora totalitarizma. Ne pozabimo na vlogo Cerkve. Zvesta Cerkev predstavlja trdnjavo proti totalitarizmu. Ne smemo živeti iz laži. To pomeni ne pristati na laži okrog nas. Vsak se lahko odloči, da ne bo govoril, pisal ali trdil ničesar, kar izkrivlja resnico. Vsak se lahko odloči, da se ne bo udeleževal demonstracij, razen če resnično ne verjame vanje, se ne bo udeleževal srečanj, kjer se ne sme govoriti resnice, ali pa bo tak dogodek zapustil, ko bo govornik začel govoriti laži. Lahko se odloči, da ne bo volil za kandidata, ki je neprimeren in ne podpiral novinarstva, ki izkrivlja resnico.

Totalitarizem se zanaša na to, da so ljudje osamljeni, da se tisti, ki se upirajo, počutijo nore. Držite skupaj in se vzpodbujajte ter si povejte, da niste nori.

Četudi se ne moremo neposredno upreti celotnemu sistemu, lahko na osebni ravni sprejmemo odločitev, da laži ne bomo širili, po njih živeli in jih prenašali. Totalitarizem živi od laži in zato mora biti totalen, se mu morajo ukloniti vsi. Že majhno število posameznikov, ki ne živi v totalitarni laži, lahko močno ogrozi obstoj totalitarizma.

Potem so tukaj še majhne skupnosti, kjer se ljudje povezujejo in pogovarjajo. Lahko se tvorijo okrog cerkvenih občestev ali pa poljubnih drugih občestev. Nekatere takšne skupnost se že formirajo po svetu. V Franciji obstaja celo podjetje, ki pomaga ljudem, da ustvarjajo življenjske skupnosti v okolici samostanov. Potrebne pa bo veliko kreativnosti.

Sledimo lahko tudi zgledu patra Kolakovića. Ne čakajmo, da nam nekdo reče, kaj moramo storiti. Tudi takrat škofje niso želeli verjeti in so se pretvarjali, da bo vse v redu. Vzemimo iniciativo v svoje roke. Ne moremo samo čakati, da se nekaj zgodi in reši probleme, ki jih imamo.

Pomembno je tudi, da se povežemo z ljudmi, ki imajo skupne vrednote, čeprav morda niso verni. Na Češkem sem imel privilegij govoriti s Kamilo Benda. Njen mož Vaclav Benda je bil del notranjega kroga Vaclava Havla in onadva sta bila edina kristjana v tem notranjem krogu. Ko sem jo vprašal, če je imela težave s tem, da je bila edina kristjanka v skupini, je rekla, da ne. Takrat se je zelo malo kristjanov upalo izpostaviti. Pravzaprav se je zelo malo ljudi sploh upalo izpostaviti. In če najdeš ljudi, ki imajo tak pogum, je potrebno držati skupaj. Včasih je pomembnejše, da imajo ljudje pogum nekaj narediti skupaj, kot da se ujamejo pri čisto vseh vprašanjih.

Totalitarizem se zanaša na to, da so ljudje osamljeni, samo, da se tisti, ki se upirajo, počutijo nore. Držite skupaj in se vzpodbujajte ter si povejte, da niste nori.

Kako ljudje sprejmejo sporočilo, ki jim ga prinašate?

V Evropi me razumejo bolje kot v Ameriki. Ameriške kristjane težko pripravim do tega, da bi razumeli, v kako nevarnem trenutku živimo, kako hitro izginja kultura okrog nas. Presenečen pa sem pogosto, ko se srečam z evropskimi kristjani. Evropa je prestala že več generacij dekristjanizacije, zato lažje razumejo te stvari, ker jih bolj aktivno že doživljajo. Zato razumejo to, o čemer pišem.

Pogosto zato iščejo alternative, kako naj dobro živijo, ne samo v defenzivni drži, ampak tudi v afirmaivni drži prinašanja Jezusa v tem sovražnem času.

Rod Dreher je avtor knjige Ne živite od laži, priročnik za krščanske disidente. Je tudi urednik portala The American Conservative in priznan avtor večih knjig, med drugim How Dante Can Save Your Life (Kako ti Dante lahko reši življenje) in The Benedict Option (Benetiktova opcija).

Knjigo Roda Dreherja –  Ne živite od laži – priročnik za krščanske disidente lahko naročite v trgovini Iskreni (TUKAJ)

16 komentarjev

  1. Krščanstvo je zato resnični sovražnik spolne revolucije. In istospolne revolucije. Zato nas preganjajo.
    xxxxx
    Nisem prepričan, da to ravno drži. Islam je v tem pogledu še veliko strožji, pa se zdi, da ima vrata na Zahodu široko odprta.
    Zdi se, da je za razumevanje vedno bolj mlačnega odnosa do krščanstva, ki se preobraža tudi v odkrito averzijo, treba natančno brati in razumeti Jezusovo kritiko judovske farizejske duhovščine. Farizejstvo je zaradi Jezusove kritike le-tega postalo sinonim za hinavščino. Je sodobna krščanska duhovščina kaj bistveno drugačna od nekdanjih judovskih farizejev? Kako bi Jezus gledal na sodobno krščansko cerkev? Bi se istovetil z njo ali bi jo ožigosal za “farizejsko”?
    Ja, resnica boli, ampak tudi ozdravlja in osvobaja.

    • Duhovščina je v primerjavi z ostalo družbo še kar v dobrem stanju.

      Komunizem in kulturni marksizem sta glavna nasprotnika krščanstva. Judovska hegemonija v ZDA je te procese samo še pospešila. Če prepustiš večino kulturne produkcije sekularnim liberalnim judom (Hollywood), bo to spremenilo družbo od znotraj navzven. Vsak američan v povprečju popapca več kot 10 ur hollywoodske produkcije na teden. K maši pa hodijo največ enkrat na teden za eno uro. Podobno je v Sloveniji. Kaj bo na koncu prevladalo?

      Za radovedne, v google preprosto vpišite: how jewish is Hollywood. Popolna dominanca liberalnih judov v Hollywoodu ni nobena skrivnost. Judje se s tem celo ponašajo.

  2. Naša Gospa se prikazuje v Medžugorju že 40 let, kar je zgodovinski fenomen. Vidno živimo zrežiran razkroj krščanstva s strani masonskih kulturnih marksistov. Pospešeno, na vseh nivojih družbe. Človek bi pomislil da živimo v poslednjih časih? “ko boste videli da se vse to dogaja”…

    • Vau! Naša Berta pa bere Sveto pismo:

      ZAKON
      Zdaj pa k vprašanjem iz vašega pisma. Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika. Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima svojega moža. Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi. Potem pa bodita spet skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkljivega samoobvladovanja ne bi skušal satan.
      ( 1 Kor 7, 1-5)

      ČESTITAM GOSPA BERTA!

    • Spolna revolucija se je začela pred 2. svet. vojno v Hollywoodu, po njej pa je eksplodirala. Hollywood vodijo judovski satanisti, ki imajo načrt za obvladovanje vsega sveta. Uničenje Zahoda je del tega načrta. Če hočeš uničiti neko civilizacijo od znotraj, moraš zamajati vse njene vrednote in vsa njena konstitutivna prepričanja in načela. To je tako, kot če s kladivom tolčeš po kamnu. Najprej ne bo videti nič, ob nekem udarcu pa se bo kamen raztreščil. Zahod je v fazi odprave vseh konstitutivnih vrednot, rezultat pa je stopnjujoči se kaos.
      https://www.savethemales.ca/lucifers_chosen_people.html

      • Tele teorije o judovski zaroti, znajo na koncu ljudi odvrniti od preverljivih dejstev, ki držijo o judovski diaspori v ZDA. Zame je zadeva veliko bolj preprosta:

        Judovska diaspora je bila vedno nadpovprečno vplivna in močna, tako v cesarski Avstriji, Viktorijanski Britaniji, komunistični Rusiji (in postkomunistični ruski oligarhiji), celo v Južni Afriki (de Beers, Oppenheimer). Problem je, ker se je ta diaspora v ZDA in drugod polastila izjemno velikega vpliva nad kulturo matične države. In zdaj s svojo kulturno hegemonijo pravzaprav vsiljuje svoje kulturne vrednote celotnemu zahodnemu svetu. To gre preko filmske produkcije, oglaševanja itd.

        Zanimivo pa je, da so judje v Izraelu izrazito patriotski in konzervativni, judje v diaspori pa so sekularni in dekadentni. Ta dvojnost je v nebo vpijoča. Judje v Izraelu na mejah postavljajo ograje, v ZDA pa so vodilna sila za promocijo multikulturnosti. V ZDA so vodilni anti-rasisti, v Izraelu pa sterilizirajo Etiopske žide.

        https://www.forbes.com/sites/eliseknutsen/2013/01/28/israel-foribly-injected-african-immigrant-women-with-birth-control/?sh=40b48d3467b8

        Pogosto je ta dvojnost celo v isti osebi. Sasha Baron Cohen igra Izraelskega patriota in mossadovega agenta Elija Cohena v seriji The Spy. Po drugi strani pa se brutalno norčuje iz ameriških patriotov v komedijah Who is America?, Borat itd.

        Ko enkrat postaneš pozoren na delovanje judov, ugotoviš, da je njihova hipokrizija resnično brezmejna. Njihov vpliv na kulturo pa praviloma v nasprotju z vrednotami, ki jih zagovarjamo kristjani. Zato ostanimo budni.

Komentiraj