Rezultati raziskave o prekuženosti odgovorili na vprašanje razširjenosti koronavirusa, ne pa tudi o imunosti in smrtnosti

Po nekajdnevnem zamiku so znani rezultati raziskave o prekuženosti z novim koronavirusom. Podatki so zanimivi, saj kažejo, da je novi koronavirus prebolelo približno 3,1 odstotka Slovencev, kar v številkah pomeni približno 65.000.

Slovenska raziskava je med prvimi tovrstnimi v svetu in edina, ki je istočasno ugotavljala aktivne in premagane okužbe.

Sodelujoča zdravnika, dr. Mario Poljak in dr. Miroslav Petrovec, sta bila s študijo in rezultati zadovoljna in sta poudarila, da se je celotna družba, od zdravstvenega osebja, prebivalstva in politike, na nevarnost novega koronavirusa odzvala izredno odgovorno.

To nas, kot je danes pisal tudi medij Vox, uvršča med najuspešnejše države na svetu pri zajezitvi koronavirusa. 

Da bo tako tudi ostalo, je dr. Petrovec še enkrat poudaril, da se je kljub rahljanju ukrepov le-teh potrebno držati ter da novi koronavirus med populacijo ostaja.

Raziskava je med populacijo našla zgolj dva vzorca z akutnimi znamenji okužbe, od katerih je bil en sodelujoči v statistiki že zaznan, bris pa je po enem mesecu pokazal zgolj šibko prisotnost virusa in najverjetneje ni bil več kužen. Drugi pozitivni sodelujoči pa bi lahko še okužil svoje stike.

Kako velika je prekuženost populacije v Sloveniji

Končni rezultati seroloških analiz pa so naslednji. V Sloveniji se je z novim koronavirusom srečalo 41 od 1.318 sodelujočih, ki jim je bil odvzet vzorec krvi. Skupno to pomeni, da je bilo na protitelesa pozitivnih 3,1 % vseh vzorcev. Na podlagi statističnih izračunov so tako raziskovalci prišli do sklepa, da se je s tem virusom že srečalo od 2 % do 4 % prebivalcev Slovenije, pri čemer je interval zaupanja 95 %. Navedeni interval bi se tudi z dvakratnim povečanjem vzorca bistveno ne spremenil.

Islandske in avstrijske izkušnje

Podobni raziskavi, kot je slovenska so izvedli še v Avstriji in na Islandiji, vendar pa na Islandiji za razliko od Avstrije in Slovenije niso iskali oseb s protitelesi, ki so bolezen že prebolele. V Avstriji so raziskovalci med 1.432 testiranimi našli 5 oseb, pozitivnih na virus, na Islandiji pa med 2.283 sodelujočimi 13 oseb.

V Avstriji so, na manjšem vzorcu kot v Sloveniji, iskali tudi protitelesa. Testirali so 269 oseb in našli 13 pozitivnih vzorcev, oziroma 4,7 %. Vendar pa je v Avstriji zaradi manjšega vzorca 95 % interval zaupanja postavljen v razmaku od 2 % do 8 %.

Za druge evropske države podobnih študij trenutno še ni, zato bo slovenska raziskava deležna posebne pozornosti tudi v širši mednarodni skupnosti.

Kaj nam je in česa nam ni povedala študija

Študija, ki so jo danes predstavili dr. Mario Poljak, dr. Blaž Zupan in dr. Miroslav Petrovec, nam v tem trenutku lahko pove zlasti to, koliko prebivalcev Slovenije se je ta trenutek z virusom že srečalo.

Na podlagi tega le težko sklepamo podatke o smrtnosti samega virusa, saj za to v študiji ni ustrezne metodologije, so na novinarski konferenci poudarili strokovnjaki. Poleg tega je virus v Sloveniji močno prizadel nekaj domov za starejše, kar povečuje število smrti.

Zagotovo pa vemo, da se je več kot 40.000 Slovencev (najverjetneje okoli 65.000) s tem virusom že srečalo in da so bolezen preboleli v blagi obliki, najpogosteje brez kakršnih koli težav.

Jasno je tudi, da je prekuženost populacije nizka, zato bo virus mednjo prisoten tudi v prihodnje. Stopnja prekuženosti populacije, ki zagotavlja kolektivno imunost pri številnih virusih namreč znaša več kot 95 %.

Znanstveniki so za novi koronavirus v večini prvič slišali šele 31. decembra 2019. Zato je raziskav, kako se ta obnaša v človeški populaciji izredno malo. Znanstveniki na podlagi preteklih izkušenj s podobnimi virusi sklepajo, da nas bodo protitelesa pred ponovnim napadom ščitila zgolj nekaj časa.

Ali je ta hipoteza pravilna, bomo lahko oktobra videli tudi iz slovenske študije. Raziskava se namreč z današnjim dnem ne končuje. Potekala bo vse do oktobra, ko bodo podani končni podatki o številu prekuženih. Znanstvenike namreč močno zanima, kaj se bo z okužbami dogajalo čez poletje. Na ta način se bomo lahko bolje pripravili na zimsko sezono, ko smo za respiratorne okužbe mnogo bolj dovzetni.

Če bodo tisti sodelujoči, ki trenutno imajo protitelesa, ponovno zboleli, potem je ta zaščita zelo kratkotrajna, virus pa bo v populaciji kljub morebitnemu cepivu krožil naprej.

Trenutni testi za samoplačniško testiranje na protitelesa na trgu so nizkokvalitetni

Sodelujoča zdravnika sta odgovorila tudi na nekaj praktičnih vprašanj v smislu ali so smiselna samoplačniška testiranja na protitelesa, ali je virus v Sloveniji krožil že pred prvo zaznavo v februarju ter ali je smrtnost manjša od pričakovanj.

Dejala sta, da testiranja za protitelesa izven strokovnih institucij ne priporočata, saj so testi na trgu nizko kvalitetni. Obenem pa ugotovitev prisotnosti protiteles ne odgovarja na vprašanje ali ste na COVID-19 tudi imuni. Za množično testiranje bi bila potrebna velika logistika, zato dr. Petrovec ne pričakuje, da bi bila poleti denimo za vstop na Hrvaško postavljena zahteva o potrditvi o neokuženosti v zadnjih 72 urah.

Prav tako po njunih besedah po raziskavi ne moramo sklepati, da je smrtnost recimo zgolj 0,12 odstotna, ker ne gre za eno in isto stvar. Glede tega ali je virus v Sloveniji med otroki krožil že januarja, pa sta dejala, da določena majhna verjetnost za to obstaja, vendar bi morali za to ugotovitev narediti analizo vzorcev, odvzetih pri bolnikih s težjo klinično sliko v tistem času, kar pa zahteva poseben protokol in njihovo odobritev.

Odgovora tudi ni, koliko primerov je bilo asimptomatskih. Je pa vsaj en simptom okužbe (četudi zelo mili) navajalo 65 % prekuženih oseb.