Rezultati PISA 2015: slovenski učenci na vseh področjih v najboljši petnajsterici na svetu
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenski učenci tako na področju matematike, bralne pismenosti kot znanstvenih predmetov presegajo povprečje svojih vrstnikov iz ostalih članic OECD, so razkrili danes objavljeni rezultati PISA.
V zadnjih letih so naši učenci predvsem močno napredovali v bralni pismenosti, kjer smo še nedavno dosegali podpovprečne rezultate.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila rezultate programa mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA za 2015, v kateri vsako leto preverjajo znanje 540 tisoč 15-letnikov iz 72 držav s področja bralne pismenosti, matematike, znanstvenih predmetov in reševanja problemsko zasnovanih nalog.
Najboljši šolski sistem imajo v Singapurju, saj so bili učenci iz te države najboljši v vseh treh glavnih kategorijah.
Pri znanstvenih predmetih jim sledijo Japonci, na tretjem mestu pa so, morda za koga presenetljivo, šolarji iz Estonije. Sledijo Kitajski Tajpej, Finska, Makao, Kanada, Vietnam, Hong Kong itd. Na 13. mestu, oziroma tretjem med vsemi evropskimi državami, pa najdemo Slovenijo.
Tudi v bralni pismenosti so na vrhu singapurski učenci, sledijo Kanadčani, prebivalci Hong Konga, Finci, Irci in Estonci. Slovenci smo v tej kategoriji na 14. mestu, ob že naštetih so med evropskimi državami pred nami še Norvežani, Nemci in Poljaki.
Prvih sedem mest na področju matematike zasedajo učenci iz azijskih držav. Na osmem mestu najdemo prvo evropsko državo, Švico, kateri sledijo Estonija, Kanada, Nizozemska, Finska, Danska in na 14. mestu Slovenija.
Najvišji nivo znanja na vsaj enem od omenjenih področij dosega 39,1 % vseh singapurskih učencev in 25,8 % japonskih, med evropskimi državami pa 21,4 % finskih in 20,4 % estonskih. Slovenci imamo med najboljšimi nekoliko manj učencev kot nekatere druge evropske države, a še vedno zgleden, 18,1 % delež vseh v preverjanje vključenih slovenskih petnajstletnikov.
Zgolj 8,2 % slovenskih učencev pa je doseglo najnižji nivo znanja. Res da je v Singapurju takšnih zgolj 4,8 % in na japonskem 5,2 %, v Estoniji pa celo le 4,7 %, a v mnogih državah je ta delež tudi 20 in več odstoten.
Trendi kažejo, da je slovenski šolski sistem v minulih letih velik korak naprej naredil predvsem na področju bralne pismenosti, kjer smo se še v letu 2012 uvrščali podpovprečno, na 36. mesto med državami OECD, v letu 2015 pa smo na 11. mestu med državami OECD, oziroma na 14., če upoštevamo vse vključene države.
Bolje kot leta 2012 smo se odrezali tudi v matematiki, medtem ko v znanstvenih predmetih ostajamo na približno enakem nivoju.
V zadnjih letih so naši učenci predvsem močno napredovali v bralni pismenosti, kjer smo še nedavno dosegali podpovprečne rezultate.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila rezultate programa mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA za 2015, v kateri vsako leto preverjajo znanje 540 tisoč 15-letnikov iz 72 držav s področja bralne pismenosti, matematike, znanstvenih predmetov in reševanja problemsko zasnovanih nalog.
Najboljši šolski sistem imajo v Singapurju, saj so bili učenci iz te države najboljši v vseh treh glavnih kategorijah.
Pri znanstvenih predmetih jim sledijo Japonci, na tretjem mestu pa so, morda za koga presenetljivo, šolarji iz Estonije. Sledijo Kitajski Tajpej, Finska, Makao, Kanada, Vietnam, Hong Kong itd. Na 13. mestu, oziroma tretjem med vsemi evropskimi državami, pa najdemo Slovenijo.
Tudi v bralni pismenosti so na vrhu singapurski učenci, sledijo Kanadčani, prebivalci Hong Konga, Finci, Irci in Estonci. Slovenci smo v tej kategoriji na 14. mestu, ob že naštetih so med evropskimi državami pred nami še Norvežani, Nemci in Poljaki.
Prvih sedem mest na področju matematike zasedajo učenci iz azijskih držav. Na osmem mestu najdemo prvo evropsko državo, Švico, kateri sledijo Estonija, Kanada, Nizozemska, Finska, Danska in na 14. mestu Slovenija.
Najvišji nivo znanja na vsaj enem od omenjenih področij dosega 39,1 % vseh singapurskih učencev in 25,8 % japonskih, med evropskimi državami pa 21,4 % finskih in 20,4 % estonskih. Slovenci imamo med najboljšimi nekoliko manj učencev kot nekatere druge evropske države, a še vedno zgleden, 18,1 % delež vseh v preverjanje vključenih slovenskih petnajstletnikov.
Zgolj 8,2 % slovenskih učencev pa je doseglo najnižji nivo znanja. Res da je v Singapurju takšnih zgolj 4,8 % in na japonskem 5,2 %, v Estoniji pa celo le 4,7 %, a v mnogih državah je ta delež tudi 20 in več odstoten.
Velik korak naprej v bralni pismenosti
Trendi kažejo, da je slovenski šolski sistem v minulih letih velik korak naprej naredil predvsem na področju bralne pismenosti, kjer smo se še v letu 2012 uvrščali podpovprečno, na 36. mesto med državami OECD, v letu 2015 pa smo na 11. mestu med državami OECD, oziroma na 14., če upoštevamo vse vključene države.
Bolje kot leta 2012 smo se odrezali tudi v matematiki, medtem ko v znanstvenih predmetih ostajamo na približno enakem nivoju.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
Rajko Podgoršek
Zanimivi podatki, ki so kar nekako v nasprotju s podatki padajoči kakovosti slovenskega šolstva. Vprašanje, ki se postavlja je, ali to morda pomeni, da se je OŠ popravila, pada pa kvaliteta izobraževanja v naslednjih stopnjah? Vprašanje, kako se bo na te podatke odzval prvi šolski (in javni) sindikalist, g. Štrukelj? Nedvomno jih bo interpretiral v prid poviševanju plačnih izdatkov za učitelje?
Problem dobrega nagrajevanja učiteljev je na žalost sicer širši: učitelje se ne nagrajuje po uspešnosti ter učitelji so po bonitetah postali posebna, privilegirana kasta ne samo znotraj JS temveč znotraj države. Dobrega učitelja JE potrebno nagraditi. Toda prav tako je potrebno nagraditi dobrega zdravnika. Pa še posebej dobrega inženirja, znanstvenika. Tukaj pa pride do problema, ker si je učiteljski ceh izboril kar avtomatsko višje postavljeno plačno letvico - zelo enako za vse in ne samo za tiste res dobre.
Seveda pa lahko rezultate v okviru raziskave PISA interpretiramo tudi v drugi luči: v zadnjih letih je prišlo do opaznega upada vpisa na gimnazije ter do močne diferenciacije zahtevnosti učnih programov v OŠ. To pomeni, da sistem mogoče sedaj sam bolj stimulativno deluje na nadarjene in jih potiska naprej (v OŠ) ter jih nato kasneje (gimnazija) bolj preseje v primerjavi z ostalo dijaško populacijo, ki se bolj diferencira (večji vpis na srednje strokovne in predvsem poklicne šole).
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.