Rezultati PISA 2015: slovenski učenci na vseh področjih v najboljši petnajsterici na svetu

POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenski učenci tako na področju matematike, bralne pismenosti kot znanstvenih predmetov presegajo povprečje svojih vrstnikov iz ostalih članic OECD, so razkrili danes objavljeni rezultati PISA. 

V zadnjih letih so naši učenci predvsem močno napredovali v bralni pismenosti, kjer smo še nedavno dosegali podpovprečne rezultate.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila rezultate programa mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA za 2015, v kateri vsako leto preverjajo znanje 540 tisoč 15-letnikov iz 72 držav s področja bralne pismenosti, matematike, znanstvenih predmetov in reševanja problemsko zasnovanih nalog.

Najboljši šolski sistem imajo v Singapurju, saj so bili učenci iz te države najboljši v vseh treh glavnih kategorijah.

Pri znanstvenih predmetih jim sledijo Japonci, na tretjem mestu pa so, morda za koga presenetljivo, šolarji iz Estonije. Sledijo Kitajski Tajpej, Finska, Makao, Kanada, Vietnam, Hong Kong  itd. Na 13. mestu, oziroma tretjem med vsemi evropskimi državami, pa najdemo Slovenijo.

Tudi v bralni pismenosti so na vrhu singapurski učenci, sledijo Kanadčani, prebivalci Hong Konga, Finci, Irci in Estonci. Slovenci smo v tej kategoriji na 14. mestu, ob že naštetih so med evropskimi državami pred nami še Norvežani, Nemci in Poljaki.

Prvih sedem mest na področju matematike zasedajo učenci iz azijskih držav. Na osmem mestu najdemo prvo evropsko državo, Švico, kateri sledijo Estonija, Kanada, Nizozemska, Finska, Danska in na 14. mestu Slovenija.

Najvišji nivo znanja na vsaj enem od omenjenih področij dosega 39,1 % vseh singapurskih učencev in 25,8 % japonskih, med evropskimi državami pa 21,4 % finskih in 20,4 % estonskih. Slovenci imamo med najboljšimi nekoliko manj učencev kot nekatere druge evropske države, a še vedno zgleden, 18,1 % delež vseh v preverjanje vključenih slovenskih petnajstletnikov.

Zgolj 8,2 % slovenskih učencev pa je doseglo najnižji nivo znanja. Res da je v Singapurju takšnih zgolj 4,8 % in na japonskem 5,2 %, v Estoniji pa celo le 4,7 %, a v mnogih državah je ta delež tudi 20 in več odstoten.

Velik korak naprej v bralni pismenosti


Trendi kažejo, da je slovenski šolski sistem v minulih letih velik korak naprej naredil predvsem na področju bralne pismenosti, kjer smo se še v letu 2012 uvrščali podpovprečno, na 36. mesto med državami OECD, v letu 2015 pa smo na 11. mestu med državami OECD, oziroma na 14., če upoštevamo vse vključene države.

Bolje kot leta 2012 smo se odrezali tudi v matematiki, medtem ko v znanstvenih predmetih ostajamo na približno enakem nivoju.

KOMENTAR: Uredništvo
Potencial, ki ga ne znamo unovčiti v dobro države
Tako rezultati PISA kot analiza svetovnega gospodarskega foruma, o čemer smo poročali nedavno, kažeta, da slovenski primarni (osnovnošolski) izobraževalni sistem učinkovit in kakovosten ter našim otrokom daje nadpovprečno znanje glede na njihove vrstnike iz drugih držav članic OECD in širše. Prav zato preseneča, da na področjih, kjer bi to znanje dalo rezultate v praksi ter razvojno pognalo Slovenijo naprej, naša država po večini kazalnikov tako močno zaostaja za konkurenčnimi. Slednje je predvsem posledica nestimulativnega okolja, ki z davčno, delovno, socialno in drugo politiko vzpodbuja povprečnost namesto odličnosti, posledica česa je tudi, da se okrog 8 tisoč visoko izobraženih mladih letno izseli iz države. Najlepši pokazatelj tega je 135. mesto med 136. državami v stimulativnosti davčnega okolja za delo, po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma. Slovenska družba je tako nujno potrebna temeljitih reform, da bomo znanje, pridobljeno v procesu izobraževanja, znali unovčiti v dobrobit državljanov in slovenske družbe na splošno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike