Razkrivamo: Tudi KPK ugotovil sum korupcije pri vladnem nakupu "Litijske", o pritiskih na revizorko so obvestili policijo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na podlagi prijave z začetka prejšnjega leta začela postopek predhodnega preizkusa suma kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri nakupu sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani, o čemer na Domovini že več mesecev podrobno poročamo. Iz prijave na KPK so izhajali tudi očitki o vpletenosti koalicijske stranke Socialni demokrati, v zvezi s tem pa je bil na začetku posebej izpostavljen tedanji glavni tajnik stranke Klemen Žibert. Žibert je kmalu po izbruhu afere skupaj s tedanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in praktično celotnim vodstvom Socialnih demokratov sicer odstopil s položaja, prijavo na KPK naj bi posredovala kar Švarc Pipanova sama kot poskus preusmeritev pozornosti in odgovornosti pri tej aferi, pravijo naši viri.

KPK pa je po pregledu obsežne dokumentacije v svojih danes objavljenih ugotovitvah, dobro leto dni po izvedbi nakupa preplačane »sodne palače«, navedel ključne točke iz procesa nakupa. Tako v poročilu KPK uvodoma navaja, da se je tedanja ministrica za pravosodje Švarc Pipanova že 7. februarja 2023 podpisala pod Sklep o potrditvi načrta aktivnosti na proračunski postavki »lnvesticije in investicijsko vzdrževanje zgradb pravosodnih organov« za leto 2023, v katerega nakup poslovnih prostorov za potrebe sodišč na območju Ljubljane ni bil vključen. Je pa dejstvo, kot izhaja iz naših že objavljenih podatkov, da je aktivnosti za nakup stavbe v Ljubljani Švarc Pipanova v tistem času že aktivno vodila in o tem celo obveščala predsednika vlade Roberta Goloba. Še več; padla pravosodna ministrica je v tistem času celo predlagala spremembe Zakona o upravnem sporu, pri tem pa prav tako ni navedla potreb po prostorih, kljub dejstvu, da je bilo v skladu s spremembami zakona načrtovanih več deset novih zaposlitev. Očitno je Švarc Pipanova pri tem namerno spregledala prostorske potrebe za novo zaposlene, hkrati pa je predsednika vlade obveščala o njenem interesu za stavbo podjetja IMP, d.d. ob Dunajski cesti v Ljubljani. Lastnik podjetja IMP, d.d. je nihče drug kot Stojan Nikolič, nekdanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je tesno povezan s stranko Socialnih demokratov.

Nekdanja pravosodna ministrica naj bi bila tista, ki je zadevo Litijska naznanila na KPK. Vir: Flickr @VladaRS

Švarc Pipanova vodila vse aktivnosti

KPK v poročilu izpostavlja tudi odločitev Švarc Pipanove, da se odpove dragemu, skoraj 200 milijonov vrednemu projektu nove sodne stavbe – in da se je odločila pristopiti k reševanju prostorske problematike v Ljubljani po drugem scenariju, kjer bi bili stroški teh investicij bistveno manjši. Pri čemer se je ministrica zavedala, da za ta scenarij v proračunu nima sredstev. Danes razkrivamo, da je KPK v ugotovitvenem poročilu podrobno opisal nekaj ključnih dogodkov iz usodnega decembra 2023, ko sta Švarc Pipanova in finančni minister Klemen Boštjančič usklajevala potrebna finančna sredstva za nakup stavbe. Iz kronologije dogodkov, opisanih v ugotovitvenem poročilu, podobno, kot je to ugotovila že notranja revizija pod vodstvom Suzane Hötzl (ki je posledično že mesece tarča mobinga in šikaniranja, v času bolniške odsotnosti pa ji je Andreja Katič izdala opomin pred odpovedjo zaradi domnevnih procesnih nepravilnosti pri izdelavi revizije), so zaposleni na ministrstvu za pravosodje izvrševali s strani vodstva Ministrstva za pravosodje in vodstva Ministrstva za finance določene naloge in pri tem, kot je razvidno iz poročila, sredi meseca decembra 2023 ustavili vse aktivnosti. A sta Švarc Pipanova in Boštjančič na koncu, ob podpori predsednika vlade Goloba, nakup stavbe vseeno izpeljala.

V poročilu so podrobno predstavili tudi vlogo in aktivnosti državnih sekretark Ministrstva za finance Gordane Pipan in nesojene kandidatke za guvernerko Banke Slovenija Saše Jazbec. Iz razkrite korespondence jasno izhaja, da so odgovorne osebe, vključno z obema ministroma ter državnimi sekretarji, vse dogovorili in nakup realizirali pred iztekom leta. To nenavadno hitenje ugotovitveno poročilo KPK še posebej problematizira zaradi velikih koruptivnih tveganj pri takšnem ravnanju. KPK ugotavlja, da za nakup stavbe vse do konca leta 2023 ni bilo zagotovljenih sredstev, le-ta pa je šele konec leta, zavestno in po mnenju tako revizorke Hötzlove kot revizorjev Računskega sodišča z eklatantno kršitvijo Zakona o javnih financah, zagotovil finančni minister Boštjančič iz proračunske rezerve. Švarc Pipanova je tudi imenovala komisijo za pregled investicijske dokumentacije, ki jo je na koncu sama podpisala, prav tako je po prerazporeditvi sredstev in sprejetih sklepih vlade (kjer sta sodelovala in posel potrjevala tudi Švarc Pipanova in Boštjančič) podpisala kupoprodajno pogodbo s poslovnežem Sebastjanom Vežnaverjem v višini skoraj 7,7 milijona evrov.

KPK ugotavlja, da za nakup stavbe vse do konca leta 2023 ni bilo zagotovljenih sredstev, le-ta pa je šele konec leta, zavestno in po mnenju tako revizorke Hötzlove kot revizorjev Računskega sodišča z eklatantno kršitvijo Zakona o javnih financah, zagotovil finančni minister Boštjančič iz proračunske rezerve

Po naših informacijah sicer KPK tekom preiskave ni zaslišal in ni poskušal pridobiti kakršnekoli informacije in dokumentov od uslužbencev Ministrstva za pravosodje, kakor tudi ne uslužbencev Ministrstva za finance, saj mestoma v svojem poročilu celo sami omenjajo, da določenih dokumentov niso uspeli pridobiti. Kar je za tako izstopajočo zadevo več kot nenavadno. Naši viri tudi pravijo, da so imeli možnost poročanja o zadevi le tisti uslužbenci, ki niso sodelovali v procesnih aktivnostih nakupa stavbe na Litijski 51, določila pa jih je zdajšnja pravosodna ministrica Andreja Katič. 

Vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije priznava, da vseh članov Socialnih demokratov sploh ni moglo preiskovati. foto: kpk-rs.si

KPK »izpustil« vidne člane SD

KPK v ugotovitvenem poročilu navaja, da skladno z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZlntPK) glavni tajnik politične stranke nima statusa zavezanca po ZlntPK. Komisija naj tako sploh ne bi imela pravne podlage za presojo njegovih ravnanj v predmetni zadevi ter se zato ni opredeljevala do očitkov v povezavi z njegovo vlogo v konkretnem primeru. Iz navedenega razloga je v okviru predmetnih priporočil za Ministrstvo za pravosodje KPK podal tudi dodatno priporočilo, da se pristopi k spremembi ZIntPK, ki bi glavne tajnike političnih strank uvrstila med uradne osebe po ZlntPK, s čimer bi se omogočilo njihovo obravnavo pred Komisijo zaradi sumov kršitev integritete. KPK je sicer v poročilu izpostavil, da je Klemen Žibret večkrat obiskal tedanjo ministrico Švarc Pipan, seveda pa ne navajajo njunih rednih srečanj na sedežu stranke SD in po raznih barih po Ljubljani, kjer ju je bilo po naših informacijah pogosto videti.

Prav tako se v poročilu niso dotaknili nekdanjega predsednika podmladka SD Andreja Omerzela, svetovalca in terenskega operativca tedanje ministrice Švarc Pipanove. Spomnimo, Omerzela se omenja tudi v aferi razveljavljenega milijonskega posla s področja digitalizacije sodstva. Omerzel naj bi po naših informacijah svoje sledi puščal tudi v aktualni aferi SPIRIT, kjer je prav njegov nekdanji kolega iz Mladega foruma, podmladka SD, Tadej von Horvath prejel vrtoglavih 20 milijonov evrov, preden je bil razpis razveljavljen.

KPK zadevo predaja policiji in inšpekciji

Komisija je zaključila tudi z obravnavo povezane zadeve; junija in decembra 2024 je namreč prejela dve prijavi, ki sta vsebovali očitke glede nasprotij interesov ter groženj, ponarejanja dokumentacije, oviranja državnih organov, šikaniranja in izsiljevanja na Ministrstvu za pravosodje v zvezi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 v povezavi z nakupom stavbe na Litijski cesti 51. Ugotovila je, da prijavo že obravnava tudi Računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopala. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila Policiji in Inšpektoratu za javni sektor. Po naših zanesljivih informacijah naj bi šlo za ravnanja aktualne ministrice za pravosodje Andreje Katič, njene predhodnice Dominike Švarc Pipan, vodje službe za investicije na pravosodnem ministrstvu Lucije Remec in generalne sekretarke ministrstva Saše Renko.

Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov je KPK prijavi odstopila Policiji in Inšpektoratu za javni sektor. Po naših zanesljivih informacijah naj bi šlo za ravnanja aktualne ministrice za pravosodje Andreje Katič in njene predhodnice Dominike Švarc Pipan.

Naši viri pravijo, da naj bi bile obtožbe zoper njih zelo resne in argumentirane, kar je očitno prepoznal tudi KPK. O pritiskih na uslužbence Ministrstva za pravosodje in posebej notranjo revizorko Suzano Hötzl, ki jo ministrica Katičeva ustrahuje z grožnjo odpovedi delovnega razmerja, smo obširno poročali. V krogih Socialnih demokratov je v teh dneh zaznati bojazen, kako bo policija v primeru Litijske postopala proti Katičevi, saj jo nekateri vidijo tudi kot možno naslednico na vrhu stranke, če bi afera SPIRITA eskalirala do te mere, da bi odnesla zdajšnjega predsednika, gospodarskega ministra Matjaža Hana.

Nad ministrom Hanom se zaradi spornega razpisa agencije SPIRIT pod njegovim resorjem kopičijo črni oblaki.Vir: Jaka Krenker / DOMOVINA

Kaj pravi Katičeva

Ministrica Andreja Katič se je sicer prav danes na javnost obrnila s piarovskim sporočilom, da je seznanjena z ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki da so potrdile pomisleke o nepravilnostih in korupcijskih tveganjih v postopku nakupa. Katičeva prikimava ugotovitvam, da je bil postopek izveden netransparentno, premalo skrbno in brez ustreznih strokovnih podlag, kar je že samo po sebi dovolj zaskrbljujoče. »Na ministrstvu se zavedamo, da so ugotovitve Komisije zgolj še dodatno potrdile, da so bile pri tem postopku prisotne resne kršitve, ki so ogrozile tako transparentnost kot gospodarno ravnanje s sredstvi. Vse te ugotovitve nedvomno kažejo na potrebo po izboljšavah v prihodnjem ravnanju z državnim premoženjem in zagotavljanju večje preglednosti pri tovrstnih postopkih,« je v sporočilu za javnost zapisala Katičeva. Dodaja, da se Ministrstvo za pravosodje zavzema za uresničitev priporočil komisije, glede priporočila KPK, da Ministrstvo za pravosodje pristopi k spremembi ZIntPK, po kateri se glavne tajnike političnih strank uvrsti med uradne osebe po zakonu, pa da je ministrica že na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedala to možnost. »Trenutno smo v postopku ustanavljanja delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakona, v njej pa bodo sodelovali tudi predstavniki KPK.«

Na pravosodnem ministrstvu še dodajo, da si ob ugotovitvah KPK o sumu storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, želijo, da bi se ti postopki zaključili v najkrajšem možnem času in da bodo »še naprej sodelovali« z vsemi pristojnimi organi.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike