Raziskava: Koliko smrti bi preprečili in kako blage ukrepe bi lahko imeli v Sloveniji ob večji precepljenosti?

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Študija raziskovalcev Fakultete za računalništvo in informatiko in Zdravstvene fakultete je s pomočjo modelov, ki prikazujejo ritem cepljenja ter model tako povečanega oz. zmanjšanega zanimanja za cepljenje in scenarij brez cepljenja je pokazala, da cepljenje ključno vpliva na potek epidemije pri nas in je nujno potrebno za preprečitev preobremenjenosti zdravstvenega sistema.


V primeru 30 odstotkov višje precepljenosti bi bili namreč aktualni epidemiološki podatki primerljivi s tistimi poleti, o preobremenjenosti zdravstvenega sistema in drvenju v bergamski scenarij se ne bi pogovarjali, epidemiološka krivulja pa bi bila še občutno bolj ploščata. Upočasnjeno cepljenje oz. stanje brez cepljenja bi zaradi delta različice prineslo precej hitrejši nov val epidemije, pa tudi mnogo višje število okuženih, hospitaliziranih in umrlih za covidom-19. Študija tako kaže, da je cepljenje ključno za obvladovanje epidemije.

Precepljenost ključna za potek epidemije


Ustrezen delež precepljenosti tako po ugotovitvah raziskovalcev lahko izniči pojav delta različice novega koronavirusa oziroma zamakne in splošči ključne epidemiološke krivulje.

Kot kaže analiza, bi imeli brez cepljenja v Sloveniji zaradi različice delta katastrofalne razmere in bi morali nujno izvajati druge nezdravstvene ukrepe že v avgustu 2021.

Vir: Študija Vpliv cepljenja na potek epidemije v Sloveniji, UL ZF in FRI

Če bi do danes dosegli 30 odstotkov višjo precepljenost bi izničili efekt delta različice


Če bi imela Slovenija v začetku novembra (1. 11. 2021) 30 odstotkov nižjo precepljenost, bi bil slovenski zdravstveni sistem preobremenjen že septembra, medtem ko bi 30 odstotkov višja precepljenost tedaj, ko bi se v praksi odražala v 70-odstotni precepljenosti, »izničila efekt različice delta v Sloveniji«, ugotavljajo raziskovalci. Ključne epidemiološke krivulje bi bile namreč tako bistveno nižje od današnjih. Kljub temu to četrtega vala ne bi preprečilo, bi se pa ta z letošnje jeseni zamaknil na zimo, saj je 70-odstotna precepljenost še vedno nižja od mejne precepljenosti za kolektivno imunost pri delta različici.

Raziskovalci so izvedli simulacije cepljenja. Prva je pokazala dejanski potek cepljenja in drugih epidemioloških podatkov v Sloveniji med 1.1.2021-1.6.2021 in 1.6.2021-1.11.2021, drugi trije scenariji pa pokažejo potek epidemije brez cepljenja, s 30 % povečanim in zmanjšanim deležem precepljenosti ter pokažejo število okuženih, število bolnišničnih obravnav, obravnav na intenzivnih oddelkih in smrti glede na različen delež precepljenosti.


Študija kaže, da cepljenje vpliva na efektivno reprodukcijsko število – hitrost širjenja virusa ter zmanjša vrh – število okuženih, hospitaliziranih in umrlih zaradi bolezni. Prav tako se vrh zaradi cepljenja pojavi kasneje, val pa ob sploščitvi krivulje traja dlje časa.

Brez nadaljega zviševanja precepljenosti od začetka poletja bi imeli tako ob vrhu aktualnega vala izbruha bolezni približno 5,7-krat več potrjenih primerov okužb, 26-kratnik števila bolnišničnih obravnav in smrti.

Vir: Študija Vpliv cepljenja na potek epidemije v Sloveniji, UL ZF in FRI


S 30-odstotnim povečanjem hitrosti cepljenja od 1. 6. do 1. 11. pa bi bilo število okuženih danes podobno številkam sredi poletja, krivulja bi namreč ostala precej vodoravna, o preobremenjenosti zdravstvenega sistema pa se sploh ne bi pogovarjali.

Število bolnišničnih obravnava bi bilo od 1. junija do 1. novembra v povprečju za 6,4-krat nižje, za covidom-19 pa bi umrlo skoraj sedemkrat manj ljudi. V praksi bi tako s pospešenim cepljenjem v analiziranem polletju rešili 266 življenj, so pokazali raziskovalci.

Vir: Študija Vpliv cepljenja na potek epidemije v Sloveniji, UL ZF in FRI
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike