Raziskava: 300 tisoč ljudi v Sloveniji ne zaupa niti enemu od predstavnikov zdravstvene stroke, ki glede COVID-19 nastopajo v javnosti

Uredništvo

vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Oktobrska raziskava družbe Valicon nova normalnost kaže, da so se prebivalci Slovenije v minulih tednih navadili, da bo virus postal stalnica in pričakujejo, da do izboljšanja razmer lahko pride tudi šele čez več kot eno leto. Obenem je tako rekoč iz dneva v dan vse manj tistih, ki ne bi poznali nikogar, ki se je okužil z novim koronavirusom.

Raziskava je tokrat prvič ugotavljala tudi, koliko zaupamo ljudem, ki nas vodijo skozi epidemijo covid - 19. Raziskava kaže, da prebivalci stroki večinoma zaupajo, so pa ti močno neprizanesljivi do politikov in strokovnjakov, ki jih politično povezujejo z Janševo vlado.

Pomenljivo je tudi, da 15 % prebivalcev Slovenije ne zaupa popolnoma nikomur iz liste 19 predstavnikov vlade in stroke, ki najpogosteje nastopajo v javnosti, kar je zagotovo eden od razlogov za uspešnost različnih teoretikov zarot.

Še 310 dni do konca epidemije


Po raziskavi, ki jo je v času od 2. do 5. oktobra opravila družba Valicon se ljudje vse bolj zavedajo, da lahko trenutna situacija traja še zelo dolgo časa. Tako jih zgolj 19 % pričakuje, da bodo obstoječe razmere trajale manj kot šest mesecev, skoraj tretjina pa (31 %), da bo takšno stanje trajalo še najmanj eno leto, ali celo več. Skupna povprečna ocena o nadaljnjem trajanju trenutnih razmer znaša 310 dni.


Okužba z virusom ni več oddaljen pojav


Če po prvem valu epidemije v začetku junija več kot polovica vprašanih ni poznala nikogar, ki bi bil okužen z novim koronavirusom, je takšnih trenutno le še 30 odstotkov. Obenem je virus v drugem valu našel pot tudi v ožje socialno okolje vprašanih. O tem jih v začetku oktobra poroča kar 24 %, medtem ko je bil maja ta delež zgolj 8 %.

Z virusom pri sebi doma ali pri sosedih pa se je do sedaj soočilo 7 % vprašanih, kar v primerjavi z junijem pomeni povečanje za pet odstotnih točk.


Stvari gredo na slabše, a brezup ne narašča več


Tudi v anketi, izvedeni v začetku tega meseca so bili vprašani skorajda soglasni, da gredo stvari na slabše. Njihov delež se je v primerjavi s preteklim merjenjem (v sredini septembra) povečal  za štiri odstotne točke in znaša že 84 %.



Vendar pa ta rezultat presenetljivo ni povečal deleža tistih, ki bi trenutno situacijo ocenjevali s pridevniki brezupno, kritično, kaotično, neprijetno in utrujajoče. Delež teh se je namreč v primerjavi s preteklim merjenjem zmanjšal iz 62 % na 53 % odstotkov.


Odpor do strogih ukrepov popušča


Če je še pred nekaj tedni večina od vprašanih menila (43 %), da so vladni ukrepi prestrogi, je ta delež v začetku oktobra upadel na 36 %. Delež tistih, ki menijo, da so vladni ukrepi primerni, je narastel za eno odstotno točko, na 33 %. Še bolj, za šest odstotnih točk, pa je narastel delež tistih, ki menijo, da so vladni ukrepi premalo strogi.


Koliko pa je zaupanje v ukrepe vezano na politiko? Spodnji graf kaže, da je precejšen delež anketirancev skeptičen do vladnega ukrepanja v zvezi z omejevanjem širjenja koronavirusa.

Politična funkcija ostaja sinonim za nezaupanje


Anketa Valicona je tokrat prvič ugotavljalo tudi, kolikšno stopnjo zaupanja imajo ljudje, ki nas iz medijev pozivajo k spoštovanju ukrepov za zajezitev epidemije. Rezultat tega je zelo pomemben, saj pretekle raziskave nakazujejo, da se ljudje bolje držijo navodil oseb, ki jim zaupajo. Prav slednje je bilo po mnenju dr. William H. Foegeja eden ključnih dejavnikov za uspešnost programa cepljenja proti črnim kozam, ki je nazadnje pripeljal do njihovega iztrebljenja iz seznama bolezni, ki se pojavljajo v svetu.

Anketa je bila sestavljena iz dveh delov. Najprej so anketiranim zastavili vprašanje ali to osebo na podlagi fotografije prepoznajo, nato pa še, koliko ji zaupajo. Rezultati ankete kažejo, da so najbolj prepoznane osebe, ki nastopajo v boju proti epidemiji predsednik vlade Janez Janša, njen uradni govornik Jelko Kacin, notranji minister Aleš Hojs, direktor NIJZ Milan Krek, šolska ministrica Simona Kustec ter infektologinja Bojana Beovič. Izpostavljene osebe je v anketi prepoznalo več kot 90 % vprašanih.

Žal pa visoka prepoznavnost ne pomeni tudi visoke stopnje zaupanja. Vsi omenjeni obrazi, z izjemo Bojane Beovič, v precejšnjem delu javnosti namreč ne uživajo visoke stopnje zaupanja. Ne zaupa jim namreč več kot sedemdeset odstotkov vprašanih. Pri Bojani Beovič je ta odstotek mnogo nižji in znaša 46 %, medtem ko ji bolj zaupa 54 % vprašanih.

Raziskava kaže tudi, da predsednik vlade v tem trenutku ohranja stabilno stopnjo zaupanja, se je pa ta v primerjavi s pomladjo za 23-odstotnih točk znižala vladnemu govorcu Jelku Kacinu.

Ljudje, ki jim ta trenutek v boju z virusom najbolj zaupamo pa so Aleš Rozman iz Klinike Golnik, mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan ter infektologinja Mateja Logar, ki med vprašanimi uživajo več kot 73-odstotno stopnjo zaupanja.

Klik za povečavo (vir: »Vir: Raziskava #Novanormalnost, 2. – 5. oktober 2020, n=525; Valicon.«)


Pomenljivo je tudi, da je 15 % vprašanih zagotovilo, da ne zaupajo prav nikomur izmed naštetih. Slednje pomeni, da v Sloveniji tako živi približno 300.000 ljudi, ki ne verjamejo ne le politikom, ampak tudi najboljšim slovenskim strokovnjakom in so tako odlična baza za zanikovalce virusa in promotorje teorij zarot.

KOMENTAR: Uredništvo
Eni ne zaupajo stroki, ker jo povezujejo z Janšo, drugi pa stroki spoh ne zaupajo
Raziskava Valicona daje kar nekaj pomembnih, pa tudi zaskrbljujočih sporočil glede odnosa ljudi do širjenja novega koronavirusa. Najprej glede zaupanja v politiko in stroko. Zaupanje v prvo je tradicionalno nizko, a kot vemo, večino komunikacije z javnostjo glede koronavirusnih ukrepov ne opravljata niti premier Janša niti Aleš Hojs, temveč, ob "povezovalcu" Kacinu, različni predstavniki stroke, na čelo s prof. dr. Bojano Beović. Prav pri njej se vidi, da ima politična opredeljenost ljudi še kako močan vpliv na zaupanje v strokovnost posameznih ljudi - čeprav gre pri Beovićevi za vrhunsko strokovnjakinjo in hkrati tudi spretno komunikatorko, je zaupanje vanjo opazno nižje kot do nekaterih enako kompetentnih kolegov, ki pa se jih ne da neposredno povezati z vladajočo politiko. V tem smislu pozicija Beovićeve kot vodje strokovnega sveta za ukrepe pri Janševi vladi, škodi. Še bolj očitno je to pri direktorju NIJZ Milanu Kreku, ki je nedvomno strokovnjak, a nekoliko manj spreten pri komuniciranju, kar, v kombinaciji s povezovanjem z Janševo vlado precej škodi njegovemu nivoju zaupanja med ljudmi. Po drugi strani pa je zastrašujoče dejstvo, da 15 % sodelujočih v vzorcu, kar je adekvatno 300 tisoč prebivalcem Slovenije, ne zaupa prav nobenemu od najboljših slovenskih strokovnjakov za nalezljive bolezni kot je COVID-19, ki se glede tega pojavljajo v javnosti. Ti so namreč veliko gojišče teorij zarot in lahko s svojim ravnanjem povzročajo veliko škodo javnemu zdravju. Glede tega je pomembno, da je država do njih striktna, ko pride do kaznovalne politike zaradi nespoštovanja ukrepov ter navodil uradnih organov ter posledičnega ogrožanja javnega zdravja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30