Putinov trojanski konj znotraj Evrope

Rusija je razvila dobre odnose z evroskeptičnimi in skrajno desnimi političnimi strankami in voditelji v Evropi.

Ruski vpliv seže globoko v Zahodno Evropo. Francija ima skrajno desno, evroskepično in odkrito pro Rusko stranko, ki jo financira Kremelj. V Veliki Britaniji je Brexit za Moskvo pomenil možnost točke upora v britanski politiki. Nemški kancler Gerhard Schröder služi kot lobist za rusko-nemški plinovod Severni tok.

A ti so primeri so le zelo majhen delček aktivnega vključevanja Rusije v tri velike sile v Evropi, v mnenju za Newsweek piše Alina Polyakova. 

Rusija namerno gradi mrežo, ki pomaga destabilizirati Evropo

Ni ene same formule, kako Rusija načrtuje prevzem moči v Evropi, cilj strategije Trojanskega konja pa je, kot pravi poročilo Atlantskega sveta, eden: zgraditi mrežo političnih voditeljev, strank in organizacij civilne družbe, ki legitimirajo cilje Rusije, da destabilizira evropsko enotnost ter oslabi vlogo Evrope.

Splet političnih omrežij je skrit in nepregleden, kar je razlog, da ga je težko izpostaviti. Sledljive finančne povezave bi Ruska podjetja naredila še težje sledljiva. Ko domnevno neodvisne politične figure pozivajo k tesnejšim odnosom z Rusijo, odpravi sankcij zoper njo ali kritizirajo Nato in EU, to diši po vplivu Kremlja.

Veliko manj učinkovito namreč je, če takšne izjave prihajajo od posameznikov in organizacij za katere je že tako znano, da so na plačilni listi Kremlja.

Opisane naveze, namenjene širjenju Ruskega vpliva, so prilagojene kulturnemu in zgodovinskemu kontekstu posamezne države ter tudi dobro dokumentirane.

Dva glavna ruska vhoda v Francosko politiko sta skozi ekonomska ali pa politična vrata, meni avtorica.

Zgovorne finančne povezave

Leta 2014 je Nacionalna fronta od v Moskvi locirane Prve Češko-Ruske banke prejela devet milijonov evrov posojila. Leta 2016, je ista stranka pod vodstvom Marine Le Pen Rusijo prosila za dodatnih 27 milijonov evrov za financiranje predsedniške in parlamentarne kampanje.

Stranka Le Penove podpira Rusko okupacijo Krima in nekateri analitiki ta denar vidijo kot zahvalo za to. Njena stranka se zato ni soočila z nikakršnimi posledicami. Še podjetja ne smejo dati donacije politični stranki, enaka pravila bi morala veljati tudi za tuje vlade in njihove hčerinske družbe.

Tako Nacionalna fronta kot tudi mnogi republikanci okrog nekdanjega predsednika Sarkozyja, ki bo kandidiral na predsedniških volitvah leta 2017, želijo toplejše odnose z Rusijo, beremo v Newsweeku.

V Nemčiji Rusija uporablja prokremeljska omrežja kot je Nemško-ruski forum in Petersburški dialog, različne stranke in populistična gibanja na političnem spektru, za promocijo svojih idej pa uporabljajo ruske tuje medije. Prav tako naj bi bili priča poskusom Rusije, da uporabi svoje povezave z vodji podjetij in nevladnih organizacij za večji vpliv na področju energetike in ekonomskih projektov.

Tudi v Nemčiji bodo leta 2017 volitve, ki bodo za Rusijo zelo pomembne. Nemška kanclerka Angela Merkel je ohranila trdnost glede sankcij EU do Rusije, vodila je tudi prizadevanja za prekinitev ognja v Ukrajini.

Različne poti, enak cilj

Glavni konkurenti Merklove, Socialni demokrati, so se zavzeli za odpravo sankcij EU do Rusije, medtem ko predstavniki Di Linke in Alternative za Nemčijo skušajo z njo gojiti kar se da tesne vezi.

Velika Britanija sicer ostaja ranljiva, a do prizadevanj Kremlja vendarle bolj odporna. Obstajajo sicer dokazi, da je konservativna stranka prejela donacije, neposredno povezane z Rusijo, a stranka Terese May odločno podpira NATO in čezatlantsko zavezništvo. Jeremy Corbyn, vodja laburistične stranke, je odkrito naklonjen Rusiji, a je njegovo vodenje negotovo.

Na splošno, številne organizacije sledijo proruski liniji, a je njen vpliv težko sledljiv, ker uporablja ne-transparentnost pri financiranju kampanj in finančnih transakcijah za vzpostavitev proruskih skupin, kar zakonodaja o prispevkih iz tujine to omogoča.

Prizadevanja Kremlja za vzpostavitev mreže političnega vpliva delujejo ne glede na metodo. Cilj je jasen: gojiti mreže organizacij in posameznikov, ki podpirajo ruske gospodarske in geopolitične interese, nasprotujejo EU in evropski integraciji, posebno še sankcijam do Rusije, podpirajo Ruske intervencije v Siriji in Ukrajini, nasprotujejo čezatlantskim institucijam in liberalnim demokratičnim vrednotam.

Glede na potek dogodkov v Evropi, prizadevanja že rojevajo sadove: evroskepticizem je v porastu, krepijo se proruske stranke se krepijo Britanci so izglasovali izstop iz EU, migrantska in druge krize so Evropo oslabile, povečuje se razkol med evropskimi državami, zaupanje v demokracijo in medije upada, samooklicani liberalni voditelji na Poljskem in Madžarskem so se, kot je videti, odločili za anti-demokratično pot, Rusija pa nadaljuje s svojimi vojaškimi posegi, na Newsweeku zaključuje Polyakova.