Putin »pošast, pijana od absolutne moči …«

Najglasnejši Putinov kritik Vladimir Sorokin, eden najuglednejših ruskih pisateljev, je zapisal »Časnik.si, 3. 3. 2022), »da je Putin pošast, pijana od absolutne moči, imperialne agresivnosti in zlobe … Je okupator v lastni državi. Njegov obraz je okamenel kot maska, ki izraža trdoto, slabo voljo in nezadovoljstvo … Glavno sredstvo njegove komunikacije je laž, velika in majhna …«

Avtor gornjega besedila je še opozoril, da je seznam žrtev, »ki so kritizirali Putinov režim in raziskovali korupcijsko mrežo njegovega dvora, zelo dolg«. Kot npr.: Aleksander Litvinenko (zastrupljen), Ana Politkovska (ustreljena pred svojim stanovanjem), Natalija Estemirova (ugrabljena in ustreljena v glavo), Stanislav Markelov (ustreljen), Anastasija Baburova (ustreljena), Boris Namcov, eden najglasnejših Putinovih kritikov (ustreljen), Pavel Klebnikov (ustreljen), Sergej Jasenov (ustreljen), Aleksej Navalni, odvetnik in protikorupcijski aktivist, zastrupljen v tujini ter po ozdravitvi in vrnitvi v Rusijo obsojen na dolgoletno zaporno kazen v sibirskem gulagu in tam umrl v sumljivih okoliščinah. In mnogi drugi, ki v novejšem času padajo skozi okna večnadstropnih stavb ali pa skačejo v ledeno reko z mostov.

Gari Kasparov, večkratni ruski svetovni šahovski prvak, ki se je ogrožen moral zateči v tujino, je v svoji knjigi Zima prihaja, zakaj je treba ustaviti Putina in sovražnike svobodnega duha napisal, »da je Putin takoj po prihodu na oblast obračunal z vsemi neodvisnimi mediji in njihovimi lastniki …« Pol leta po Putinovem prihodu na oblast »sta bila npr. za rešetkami Vladimir Gruzinski (NTV) in Boris Brezovski (ORT) in po njunem izgnanstvu so njune televizijske mreže zasegli in razdelili med Putinove oligarhe (tajkune, op. avt.)«, je še zapisal Karpov.

Putin je obračunal tudi z nelojalnimi oligarhi kot npr. z Mihajlom Hodorkovskim, ki so ga leta 2005 obsodili na deset let gulaga, njegovo naftno družbo pa zasegli in razdelili med režimske oligarhe. Sicer pa naj bi bil med milijarderji tudi sam Putin, čigar premoženje raziskovalci cenijo na milijardo dolarjev. Putin je sprejel tudi sveženj protiterorističnih zakonov, po katerih vsako kritiko režima ali Putina označijo za ekstremistično delovanje, ki ga kaznujejo z večletno zaporno kaznijo, kar mu omogoča hitro in učinkovito čiščenje svojih političnih tekmecev, nasprotnikov in kritičnih novinarjev. Rusija je pod Putinom doživela tragično preobrazbo iz prvotnega demokratičnega vala po razpadu komunizma v neke vrste »moderno obliko modificiranega carizma v okviru formalne parlamentarne demokracije«, ki jo zaznamujejo »notranja korupcija, zatiranje in zapiranje političnih nasprotnikov, ustrahovanje in zatiranje svobodnih medijev ter vprašljivost svobodnih in poštenih volitev«. To pa se je zgodilo s postopnim prevzemanjem glavnih vzvodov realne družbene moči (kapital, mediji, represivni organi, civilna družba idr., op. avt.) v ene, Putinove roke, tako da tega ljudje niso niti dobro opazili. Kar nekoliko spominja tudi na razmere v Sloveniji in o čemer Slavoj Žižek meni (Domovina, 19. 1. 2023), da se režim v Rusiji »nevarno približuje različici nacizma«.

Putinovo vojaško lomastenje po ozemlju osamosvojenih nekdanjih sovjetskih republik

Začelo se je s Čečenijo, ki je po razpadu ZSSR (1991) razglasila neodvisnost, a je ruska vojska to krvavo zatrla. Tudi muslimanski Dagestan je po razpadu ZSSR sprejel deklaracijo o neodvisnosti, a je ruska vojska tudi to surovo zatrla. Gruzija se je po dolgotrajnem boju za neodvisnost leta 1991 končno osamosvojila, dobila prozahodno vlado, naklonjeno vključitvi v EU in NATO. Nakar je Putin pod krinko »mirovnih sil« z vojsko podprl secesioniste v Osetiji in Abhaziji, ki sta se odcepili od Gruzije in samooklicali za samostojni republiki, ki ju pa Zahod ne priznava. In iz obeh je bilo pregnanih več kot 250.000 Gruzijcev. Tudi Pridnjestrje kot del Moldavije se je, podobno kot v Gruziji, ob vojaški podpori ruskih »mirovnih sil« samorazglasilo za samostojno republiko, ki je Zahod tudi ne priznava. Iz Wikipedije izvemo tudi, da so v Belorusiji (2020) in Kazahstanu (2022) izbruhnili siloviti množični upori, ki jih Putinove marionete na čelu vlad niso mogle umiriti ter je moral priskočiti na pomoč Putin s svojimi varnostnimi silami (Belorusija) in padalskimi enotami (Kazahstan). Vsa ta dogajanja je Zahod »komaj opazil.« Še več, v vmesnem času je Putin napeljal nekaj plinovodov in naftovodov proti Evropi in s tem ujel v past nič hudega sluteče Evropejce, ki so tako nehote tudi sami morali sofinancirati navedene ruske krvave rabote. Vključno z nepopisno tragedijo, ki jo Putin že tri leta povzroča Ukrajini, s stotisoči mrtvih in ranjenih na obeh straneh in z milijoni beguncev in razseljenih Ukrajincev. Herojski upor ukrajinskega ljudstva pa je končno prebudil vest Zahoda, a je bilo to mnogo prepozno, ker Putin, tako kot Hitler, ne more več nazaj, ker bi to pomenilo poraz in njegov konec. Mednarodno kazensko sodišče (ICC), je marca 2023 zaradi vojnih zločinov v Ukrajini sicer izdalo zaporni nalog za Putina, a Rusija sodišča ne priznava in je tako Putin v položaju, ko mu nihče nič ne more.

Rusija na zatožni klopi v Varnostnem svetu OZN

V medijih lahko preberemo (Novi glas, 13. 4. 2023), »da Rusija izhaja iz predpostavke, da je krivec za vojno Ukrajina, Rusija pa žrtev«. Zato je Rusija zahtevala sklic Varnostnega sveta OZN 14. 3. 2023 v New Yorku. Na zasedanje je bil povabljen tudi ameriški zgodovinar Timothy Snyder, profesor z Univerze Yale, kot strokovnjak za vzhodnoevropsko zgodovino. V svojem govoru je razgrnil zastrašujočo podobo ruske stvarnosti, dokazujoč tezo, da Rusom, ruski kulturi in jeziku povzroča škodo predvsem politika Ruske federacije, to je Kremelj. Dejal je, da je invazija na Ukrajino povzročila, da je Rusijo moralo zapustiti »vsaj sedemstotisoč Rusov, tudi najkreativnejši in najproduktivnejši del prebivalstva … Uničena je narodna žurnalistika, zaradi česar Rusi ne morejo spoznavati sveta okrog sebe …« Če se v Rusiji izpostavite s transparentom proti vojni v Ukrajini, vas bodo aretirali in zelo verjetno tudi obsodili. Ruski napad na Ukrajino je poleg gorja v napadeni državi povzročil tudi množično umiranje vojakov, ki se bojujejo na ruski strani. Poleg tega bo generacija mladih Rusov, ki bodo vojno preživeli, soudeležena pri vojnih zločinih, »zaradi česar bo do konca življenja zaznamovana s travmami in občutkom krivde …« Neprestano ponavljanje ruskega predsednika, »da Ukrajina ne obstaja«, pa grozljiva uporaba imperialistične retorike s strani politično podložnih ruskih medijev, »da je treba ukrajinske domove zažgati z ljudmi vred« oziroma »jih pobiti, ker so rusofobni« ipd., navajajo ljudi k prepričanju, »da je genocid nekaj normalnega.« Snyder še opozarja, da se srhljiva medijska kampanja uporablja »za opravičevanje napadalne vojne …, za uničevanje celih mest …, prisilne deportacije ukrajinskih otrok, uničevanje na stotine bolnišnic in šol, namerno prekinjanje dobav vode in toplote …« Vendar, pravi Snyder, bodo ruski vojni zločini presojani po ukrajinskem pravu, ker so se zgodili na ukrajinskih tleh, a tudi po mednarodnem pravu …« Putin je s sklicanjem Varnostnega sveta poskušal opravičiti svojo agresijo na Ukrajino, a se je ukana sprevrgla v razgaljevanje ruskega zločinskega početja na ukrajinskih tleh. Ruski predstavnik je na seji VS sicer zahteval dokaze za Snyderjeve trditve, a ga je slednji preprosto usmeril »na medmrežne strani Ruske federacije«, kjer bo našel dokaze kar v Putinovih govorih.