Prvi obrok na Luni je bilo sveto obhajilo. Zaradi ateističnega aktivizma se o tem ni poročalo.

Kelih in vrečka za hostijo, ki ju je na luno nesel Buzz Aldrin Vir: David Frohman, President of Peachstate Historical Consulting, Inc.
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko je pred natančno petdesetimi leti lunarni modul uspešno pristal na Luni, sta morala Neil Armstrong in Buzz Aldrin čakati, da je bilo vse pripravljeno za njun sprehod po luninem površju. 

Med tem čakanjem je Buzz Aldrin, kot kristjan, želel prejeti sveto obhajilo. Česar pri NASI niso ravno odobravali in so o njem molčali. Niso pa mu obreda prepovedali izvesti. Aldrin je tako pred sprehodom po površju Lune prejel sveto obhajilo.

Premišljeno dejanje, ki je ostalo javnosti skrito


Poudariti je potrebno, da Aldrinovo dejanje ni bilo tako spontano, kot bi si kdo predstavljal. Na misiji Apolla 11 ni bilo naključij. Bila je zaključek dolgega desetletnega obdobja, v katerem je bila Luna osrednji cilj. Pri zaključevanju misij v vesolju ni šale. Vsak korak je bil natančno premišljen, spontanosti po muhah posameznega astronavta pa popolnoma izključena. Ne nazadnje so se vsi trije astronavti zelo dobro zavedali, da je za to, da so končno prispeli na Luno trdo garalo 300.000 ali celo 400.000 ljudi.

Pri NASI so se z Aldrinovim dejanjem tako zagotovo strinjali, a o njem molčali.

Obred obhajila na Luni


Ko sta se astronavta pripravila na naslednjo fazo svojega poslanstva, se je Aldrin priključil na sistem komuniciranja in rekel zemeljski posadki: "Želim nekaj trenutkov tišine. Vsako osebo, ki posluša, kdorkoli in kjerkoli je, bi rada povabila, da za trenutek razmišlja o dogodkih v zadnjih nekaj urah in se zahvali na svoj individualen način."

Nato je posegel za vinom in kruhom, ki ga je prinesel v vesolje - prvo živilo, ki se je kdaj spilo ali pojedlo na Luni. "Vino sem nalil v kelih, ki mi ga je dala naša cerkev. V eni šestini gravitacije lune se je vino počasi in elegantno zvijalo po strani skodelice", je kasneje zapisal. Nato je Aldrin prebral nekaj odlomkov iz Svetega Pisma in jedel. Armstrong je tiho gledal, vendar ni sodeloval.

Buzz Aldrin je namreč pripadnik prezbiterjanstva, krščanske veje protestantizma, ki sledi kalvinistični teološki tradiciji.

Zakaj so mediji molčali


Aldrin je menil, da je treba dejanje oddajati po vsem svetu. A zaradi ateistične aktivistke Madalyn Murray O'Hair, je postal obred obhajila v javnosti nezaželen. Bil je žrtev njene gonje po temeljitejši ločitvi Cerkve od države, čeprav obred s tem pravzaprav nima neposredne zveze.


Madalyn Murray O'Hair se je z NASO namreč zapletla v dvoboj že pri odpravi Apolla 8, ko so astronavti na božični dan leta 1968 brali odlomek iz Geneze. Čeprav je bila zadeva O'Hair kasneje na sodišču zavrnjena, so se pri agenciji NASA odločili, da druge tožbe ne bodo tvegali. Zato je bilo navodilo Aldrinu z Zemlje naslednje. Obred lahko opravi, a naj bodo njegovi komentarji ob tem zgolj splošni. Mediji so sicer vedeli in poročali o tem, da je Aldrin s seboj odnesel sveto obhajilo, vendar sam dogodek obhajila z njihove strani ni bil deležen pozornosti, saj ni bilo povsem jasno, če in kdaj se je sploh zgodil.

Spomin na dogodek vseeno ni zbledel


Kljub izpuščanju dogodka iz številnih opisov pristanka na luni obred ni odšel v pozabo. V marsikateri od ameriških cerkva ga bodo v nedeljo tudi praznovali.

Aldrin se kasneje v življenju sicer spraševal, ali je naredil pravo stvar. Kajti "v vesolje smo prišli v imenu človeštva - kristjanov, judov, muslimanov, animistov, agnostikov ali ateistov," je zapisal. "Toda v tistem času se nisem mogel spomniti nobenega boljšega načina, da bi priznal izkušnjo Apolla 11, kot pa se zahvalil Bogu."

Zato danes dogodka nikakor ne obžaluje več.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike