Prvi gensko spremenjeni dojenček se bo najverjetneje rodil na Kitajskem

Ljudje bomo kmalu sposobni posega v lasten genski zapis, s katerim bomo lahko množično preprečili bolezni, kot so rak in ostale.

A druga plat tovrstnega znanstvenega napredka je zmožnost oblikovanja genskega zapisa dojenčkov. Profesor bioetike z nacionalne univerze v Singapurju, dr. G. Owen Schaefer, meni, da bo ledino pri tem orala Kitajska.

Medtem ko na Zahodu za poseganje v človeški genom obstajajo zadržki, pa na Kitajskem partija tovrstne raziskave celo vzpodbuja in izdatno financira. 

In vi, bi si želeli spremeniti svoje bodoče otroke, da bi ti postali močnejši, lepši in pametnejši?

Znanost je že na točki, ko je slednje že zelo blizu realnosti. Mednarodna razprava glede uporabe biotehnologije za krepitev človeških zmogljivosti je bila razgibana. Pametne tablete, možganski vsadki in poseganje v genom so postali realnost z orodjem CRISPR-cas9, s pomočjo katerega je možno krpanje človeških genov. In četudi so pionirke sodobne tehnologije običajno zahodne države, tokrat kaže, da bodo prvi Kitajci.

Varnostni in etični pomisleki

Številne raziskave javnega mnenja na Zahodu so pokazale, da ljudje človeškemu inženiringu niso naklonjeni. Nedavna raziskava Pew, ki je vključila 4,726 Američanov, je pokazala, da večina ne bi želela uporabiti možganskega čipa za izboljšanje spomina, saj imajo takšne posege za moralno nesprejemljive. 

Ugovor zoper tovrstne raziskave ima več osnov. Že zgoraj omenjena Pew anketa kaže na varnostno tveganje, močni so tudi etični ugovori. Upravičeni so očitki, da se znanstveniki pri tem igrajo Boga in manipulirajo z naravo. Obstajajo pa tudi pomisleki glede neenakosti, ki bi jo ustvarila nova generacija izboljšanih posameznikov, saj bi bili ti zaradi popolnejših predispozicij v ugodnejšem položaju pred "naravno" spočetimi otroki..

Zahod raziskavam nasprotuje, Kitajska in Indija jih spodbujata

Drugačen odnos do tovrstnih vprašanj pa je opaziti na drugi strani svetovnega igrišča. Medtem ko ima Japonska podoben pogled kot Zahodne države, sta Kitajska in Indija napredku na področju človeškega inženiringa veliko bolj naklonjeni.

Na Kitajskem bi podporo lahko povezali s starodobnimi programi evgenike - selektivnih splavov zarodkov s hudimi genetskimi okvarami.

Darryl Macer z inštituta za etiko Eubios verjame, da bo prav Azija prva, ki bo delala nadaljnje korake v človeškem inženiringu.

V tem času so največja ovira za genetsko izboljšanje zakoni, ki prepovedujejo poseganje v gene.  Nedavna študija je pokazala, da prepovedi poseganja v gene zarodkov veljajo po vsej Evropi, Kanadi in Avstraliji. Kitajska, Indija in druge ne-zahodne države pa imajo ohlapnejše regulativne režime - omejitve, če obstajajo, so pogosto v obliki smernic, ne pa zakonov.

Podobno je v ZDA, a tam je financiranje spreminjanja genov iz državne blagajne prepovedano in ker se večina podobnih znanstvenih raziskav čez lužo financira iz državnega denarja, to za študije zaenkrat predstavlja dovolj veliko omejitev.

Kitajska vlada pa, nasprotno, poseganje v gene človeških vzpodbuja tudi finančno. Vodilno vlogo je imela tudi pri  uporabi CRISPR-cas9 za ne-reproduktivne posege v celice človeških tkiv za zdravljenje bolnikov z rakom. 

Kitajska ignorira mednarodne norme, zaveda se prednosti gensko spremenjenih zarodkov

Pri tem so pomembni tudi politični dejavniki. Zahodne demokracije so zelo občutljive na javno mnenje, med tem ko na Kitajskem javno mnenje ustvarjajo in usklajujejo z državnimi prioritetami državni uradniki, ki morebitno nasprotovanje lahko tudi odstranijo. Mednarodne norme sicer obstajajo, a Kitajska je že večkrat pokazala, da jih je pripravljena ignorirati za uresničitev svojih interesov.

Genske izboljšave namreč lahko prinesejo velike nacionalne prednosti. Povečanje inteligence bi pomembno vplivalo na gospodarsko rast. Nekateri geni bi športnikom na mednarodnih tekmovanjih prinesli prednost, drugi bi lahko vplivali na težnje k nasilju in zmanjšali stopnjo kriminala.

Če Kitajska v resnici začne s tem neetičnim in nevarnim početjem, potem bo to vzrok za mednarodno zaskrbljenost.