Proračunske prioritete se spreminjajo: več za socialo in zdravstvo, manj za infrastrukturo in kulturo

Ministrstvo za finance je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavilo razloge za sprejem rebalansa letošnjega proračuna. Tega naj bi poslanci potrdili do konca meseca.

Rebalans prinaša za okoli 600 milijonov evrov višje odhodke, a po drugi strani tudi za milijardo višje prihodke, kot jih je novembra lani predvidela Janševa vlada.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, je vlada sredi minulega meseca ugotovila, da je letošnji proračun neuravnotežen, zaradi česar je nujno potreben njegov rebalans.

Za veliko povečanje proračunske porabe so bili po ministrovem mnenju zaslužni predvsem protikoronski ukrepi iz PKP 10, ki so zahtevali bistveno več denarja, kot ga je bilo predvideno v proračunski rezervi. Težava naj bi bili tudi energetski vavčerji in digitalni boni ter tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki trenutno še nima virov financiranja. Skupno naj bi tako prejšnja vlada proračun obremenila kar za milijardo evrov dodatnih obveznosti.

Ob tem velja poudariti, da je bil letošnji proračun sprejet pred začetkom ruske agresije v Ukrajini, zaradi česar bi prilagoditev aktualnim razmeram in novim prioritetam skoraj gotovo morala narediti katerakoli vlada.

Za 600 milijonov evrov več odhodkov in za milijardo več prihodkov

Po sprejemu rebalansa naj bi bili njegovi prihodki višji za okoli 600 milijonov evrov. Hkrati pa se bodo povišali tudi ocenjeni prihodki. Za skoraj milijardo evrov sta jih zvišali predvsem visoka inflacija ter visoka gospodarska rast.

Prihodki proračuna bi bili sicer lahko še nekoliko višji, vendar se je vlada odločila, da za devet mesecev zniža stopnjo DDV na nekatere energente.

Skupno naj bi prihodki proračuna znašali 12,5, odhodki pa 14,6 milijarde evrov, kar na koncu obeta okoli dvomilijardni primanjkljaj.

Nihče ne bo dobil manj, kot je želel

"Praktično nihče od proračunskih porabnikov ne bo dobil manj sredstev, kot je želel oziroma kot je ocenil, da jih bo letos porabil," je ob napovedi rebalansa poudaril Boštjančič.

Vlada je sicer že 19. avgusta ustavila izvrševanje letošnjega proračuna, zato se bodo do konca tega meseca financirale le obveznosti, ki so nujne za delovanje države.

Največ denarja ministrstvu za zdravje

In kaj lahko ob koncu meseca pričakujejo proračunski uprabniki?

V predlaganem rebalansu proračuna je največ denarja predvidenega za Ministrstvo za zdravje, in sicer 210 milijonov evrov. Bistveno več denarja naj bi prejelo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Protikrizni ukrepi naj bi mu tako prinesli kar za 141 milijonov evrov dodatnih stroškov.

Več bo dobilo tudi Ministrstvo za obrambo (47 milijonov evrov), Ministrstvo za kmetijstvo (59 milijonov evrov) Ministrstvo za okolje in prostor (76 milijonov evrov) in Ministrstvo za javno upravo (82 milijonov evrov).

V rebalansu pa bodo največ izgubila Ministrstvo za infrastrukturo (149 milijonov evrov), Ministrstvo za pravosodje (30 milijonov evrov) in Ministrstvo za notranje zadeve (20 milijonov evrov). Za polovico  oziroma 19 milijonov evrov se bo zmanjšal tudi proračun vladne službe za digitalno preobrazbo. Brez skoraj petih milijonov naj bi ostalo tudi področje kulture.

Prioriteta zdravstvo, manj sredstev za infrastrukturo in kulturo

Že ob pregledu zgornjih številk lahko vidimo, da vladna ekipa svoje prioritete usmerja na področje zdravstva in tudi na področje blaženja energetske draginje. V nasprotni smeri pa lahko vidimo skoraj gotovi pokop projekta povečevanja digitalne pismenosti pri starejših ter tudi bistveno počasnejši potek obnavljanja slovenske infrastrukture.

Presenetljivo je tudi, da vlada ne zmanjšuje sredstev za obrambno ministrstvo, ki je bilo navadno prva žrtev vsakokratne krize.

Nekoliko manj bo tudi sredstev za slovensko kulturo (4,6 milijona evrov), kar prav gotovo ne bo sprejeto pozitivno. Med drugim je to leta 2020 storila tudi Janševa vlada, kar je bilo na koncu sprejeto z ogorčenjem.

Bo rebalans postal eksplozivna tema?

Kot je bilo razumeti ministra Boštjančiča, je predlagani rebalans usklajen s članicami koalicije, zato na tem področju ne pričakuje težav. Vendar v preteklosti praviloma ni bilo tako. Proračuni in rebalansi so se namreč običajno izkazali za projekte, pri katerih je bilo med koalicijskimi partnerji zelo veliko iskrenj.

Eno od zanimivejših usklajevanj proračuna smo tako lahko spremljali novembra leta 2018, ko je bila situacija tako zaostrena, da je premier Marjan Šarec koalicijskim partnerjem javno grozil: "Če pa ne bo potrjen, bomo šli domov in bodo prišli drugi." Nekoliko mirnejša je bila situacija spomladi 2019, ko so bili na Šarčevem tnalu predvsem profesorji ekonomije, ki so mu očitali previsoko proračunsko porabo.

Med najbolj eksplozivne rebalanse pa šteje tisti iz leta 2018, ko je vlado prevzela Alenka Bratušek. Takrat je bila Slovenija blizu bankrota, ministrstva pa so morala eno za drugim racionalizirati porabo.

Vendar se Slovenija trenutno lahko zadolžuje, zato je tako naelektrena situacija najbrž nepotrebna. Vsekakor pa pretekla praksa dokazuje, da je proračun predvsem naloga koalicije, opozicija pa lahko pri morebitni ponovni delitvi sredstev za svoje projekte računa le na drobtinice.