Primorski fantje (in dekle) spet nastopajo

Primorski fantje in dekle so znova tu. Člani so se v teh 50-ih letih delovanja precej spremenili, še vedno pa so zavezani svojemu značilno primorskemu poslanstvu in predanosti dobri glasbi.  

V Slovenski Istri, na Obali, kot se je reklo včasih, je kljub priljubljenosti domače glasbe narodno-zabavnih ansamblov sorazmerno malo. Poleg Ansambla Ottavia Brajka so orali ledino Primorski fantje, ki so še posebej opozorili nase, ko se jim je pridružilo dekle – Ivica Vergan. Fantje so delovali naprej pod istim imenom, doživeli pa kar nekaj sprememb. Lani je umrl eden od najbolj prepoznavnih članov, Bogdan Gerk. Prav v njegov spomin in na njegovo željo pa so zdaj začeli znova delovati.  

Najprej bodo slovesno obeležili 50-letnico delovanja. To se bo zgodilo 24. maja na Škofijah, kjer bo Radio Koper praznoval 75-obletnico obratovanja. Okroglo obletnico tedaj praznuje tudi najstarejša delujoča glasbena skupina – Beneški fantje. Razlogov za praznovanje je torej veliko. Za nadaljnje muziciranje pa so se po besedah Ivice Vergan, Gerkove nekdanje partnerice, odločili, ker brez muzike ne morejo živeti, pa tudi Bogdan jim je, ko se je poslavljal s tega sveta, to naročil, ob tem pa zapustil tudi nekaj skladb. 

Na začetku so ansambel sestavljali le fantje – kako pa se je sestava v času spreminjala? Kdo je pevka Ivica Vergan in kako se je pridružila skupini, kakšne so današnje dejavnosti in nadaljnji načrti Primorskih fantov in dekleta? Preberite v kolumni Ivana Sivca.

Najprej samo fantje

Primorski fantje so začeli delovati leta 1974. Ustanovni člani so bili Pino Vežnaver, Bogdan Fras in Branko Bembič. Igrali so predvsem v ožjem krogu, ob različnih obletnicah, porokah, osebnih praznikih. Njihovo delovanje na začetku ni imelo večjih ambicij. Razmere so se spremenile, ko sta pristopila dva, pozneje najbolj vidna člana skupine, Bogdan Gerk in zatem še Ivica Vergan. Začeli so zavzemati širši slovenski glasbeni prostor, nastopati na festivalih, snemati kasete in plošče. 

Prvo nagrado so dobili leta 1979 na števerjanskem festivalu. Pravi prodor pa se je začel z letom 1992, ko so nagrade padale kar zapovrstjo, od nagrade v Števerjanu za najboljši trio do srebrnega in tudi zlatega Orfeja na Ptujskem festivalu in do naziva absolutni zmagovalec festivala v Števerjanu ter najboljše polke na osrednjem televizijskem tekmovanju Slovenska polka in valček leta 1999.  

Prava poživitev v ansamblu je bila Ivica Vergan, po eni strani kot avtorica ob Bogdanu Gerku, po drugi pa kot pevka in plesalka. Komaj je stopila na oder, takoj je pela in tudi plesala. 

Decembrski dan

Ivica Vergan živi v Plavju pri Škofijah. Pravi, da jo glasba kar sama potegne vase in jo na odru spotnano ponese k plesu, dodatna krila pa ji daje navdušeno občinstvo. To ima menda po prednikih, ki so bili doma z okolice Neaplja, sicer pa se je rodila v okolici Nove Gorice in je seveda Slovenka. 

»S slovensko kulturo sem se ukvarjala tako rekoč od malih nog naprej. Veliko sem nastopala z glasbeno skupino Mi, ki je na Obali sprejemala goste. Igrali in prepevali smo predvsem slovenske narodne. Nekaj časa sem bila tudi samostojna kulturna delavka, tako da sem spoznala tako organizacijo kot njen grenki kruh do potankosti.« 

Pot do primorskih fantov

»Preden sem pristopila, so bili oni že utečena glasbena skupina. Res pa je, da so bili organizacijsko nekoliko šibki ter nasploh fantje kot fantje. Treba je bilo marsikaj ›pošlihtati‹, s tem pa smo skupaj začeli premišljevati o prodoru v širši slovenski prostor.« 

Ivica je k vzponu Primorskih fantov pripomogla tudi z mnogimi svojimi skladbami. Vseh ima že okoli 180. Večino je ustvarila za Fante, nekaj pa tudi za svojega sina Maksima, ki je stopil na glasbeni oder že z devetimi leti: »Nikdar nisem ustvarjala načrtno, pač pa sem ubesedila in spravila v note tisto, kar je privrelo samo od sebe na dan. Skoraj vedno mi je najprej prišel na misel refren, skupaj besedilo in glasba, potem pa sem skladbo dograjevala. Ničesar nisem delala na silo. Vse, kar sem ustvarila, je prišlo s trenutnim navdihom.« 

 Ivičina največja uspešnica je seveda Decembrski dan. To je hkrati tudi ena od največjih uspešnic Primorskih fantov. Zanimivo se zdi, da je kljub Ivičini odrski živahnosti najbolj uspešen prav njej valček. 

Ledene rože

Podobno je bilo z drugim ustvarjalcem – Bogdanom Gerkom. V ansambel je prinesel veliko primorske barvitosti, narečnih posebnosti, odrske živahnosti. Le kdo ne pozna skladb, kot so Bella signorina, Karamela in valček Ledene rože: »Da, Ledene rože pa so Bogdanova največja uspešnica. Posvetil jo je svoji pokojni materi. Bogdan je bil globoko čuteča duša, po drugi strani pa je vedno iskal nove prijeme, veliko je dal tudi na odrski šov. Ker je večinoma ustvarjal besedila, sem mu večkrat pomagala tudi pri melodijah ali pa sva jo ustvarila skupaj.« 

Ivica Vergan je po osebni plati doživela tudi precej grenkega. Leta 2007 je izgubila moža, ki je sicer pri ansamblu skrbel za tonsko podobo. Sredi dela ga je udaril infarkt. Po mnogih letih, leta 2015, sta se nekoliko bolj zbližala z Bogdanom in zaživela v lepi partnerski zvezi. A pred letom dni je na drugo stran mavrice za posledicami raka odšel tudi Bogdan: »Preden je umrl, nam je naročil, naj v njegovo čast in v njegov spomin s svojim delom nadaljujemo. In tako smo zdaj spet na novi poti.« 

Trije fantje in dekle

Zdaj Primorske fantje sestavljajo trije mlajši muzikanti in Ivica kot vodja. V ansamblu igra kitaro in poje Ivičin sin Maksim, ki se je že pred tem izkazal kot pevec zabavne glasbe. Rad pa ima tudi narodno-zabavno, nasploh vse zvrsti. Harmoniko igra Niko Poles, sicer mladinski svetovni prvak v igranju na ta inštrument. Velik virtuoz, ki ima tudi svoj harmonikarski orkester. Jan Čekada pa igra bas kitaro in trombon in je nasploh glasbenik od glave do peta. 

»Odločili smo se, da se ne bomo širili, temveč bomo pot nadaljevali v sestavi, ki je ekonomična, po drugi strani pa tudi praktična. Igramo in prepevamo predvsem narodno-zabavno glasbo, s katero začnemo in končamo vsak svoj nastop. Vmes pa lahko izvedemo tudi več domačih in tujih uspešnic, od italijanskih do angleških, od južnega melosa pa so nam najbližje skladbe Oliverja Dragojevića. Na srečo je Maksim odličen pevec in prava obogatitev naše skupine.« 

 Bogdan Gerk jim je med drugim zapustil dve skladbi, ki so ju pravkar posneli. Prvi je precej otožna, druga pa vesela, v znanem Bogdanovem slogu: »Verjetno bomo letos posneli še več drugih skladb. V načrtu jih imamo osem. Kako pa se bo izšlo, še ne vemo, saj nočemo z ničemer pretiravati ali se preveč siliti v ospredje. Za nas je glavno, da nas poslušalci sprejemajo odprtih src, da smo prepoznavni po mnogih uspešnicah ter da nasploh uživamo v glasbi. Ko smo na odru, nam poslušalci s svojim navdušenjem dajo taka krila, da nas kar samo od sebe ponese kvišku. Hvala vsem, ki nas spremljate in nas imate radi. Potrudili se bomo, da vam bomo ljubezen še vrsto let vračali.« 

Pri vzponu med najboljše jim je na začetku poti veliko pomagal producent in urednik Tomaž Tozon: »Res je tako! Gospodu Tozonu smo večni dolžniki in mu iskreno izrekamo večno hvalo!« 

Na kratko: Primorski fantje in dekle so znova tu. Člani so se v teh petdesetih letih delovanja precej spremenili, še vedno pa so zavezani svojemu značilno primorskemu poslanstvu in predanosti dobri glasbi. Veliko zaslug, da niso izgubili rdeče niti, ima prav radoživa in komunikativna Ivica Vergan. V nekem smislu ni samo razpoznavna kot njihova pevka in organizatorka, temveč tudi kot maskota skupine. Čeprav je dekle oziroma gospa, se skupina še naprej imenuje Primorski fantje. 

Naročniška vsebina