»Primer Vzajemne kaže, da se to lahko jutri zgodi z vsakim podjetjem,« je dejal predsednik uprave Mikeln ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti vladnega zakona

Vzajemna je na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti Zakona o preoblikovanju zavarovalnice Vzajemne. Prepričani so, da zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo same družbe. Družba in njeni člani so prepričani, da imajo pravico, da se sami odločijo, v kakšni statusni obliki želijo biti organizirani in uresničevati svoje pravice in obveznosti.

Pred dvema tednoma je državni zbor potrdil zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne, do česar je prišlo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zakon pa ureja premoženjsko razmerje med deležniki zdravstvene zavarovalnice.

Svetniki iz obeh komisij Državnega sveta so soglasno s 23 glasovi odločili, da ne podpirajo Predloga zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne. Ob tem so opozorili še na nasprotovanje strokovne javnosti, predvsem pa izpostavili tudi kritično mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. 

Državno poseganje v podjetje

»Upravljavske pravice članov družbe za vzajemno zavarovanje so ustavna kategorija, kar je ustavno sodišče že potrdilo. Poseg vanje je sicer možen, a le če za to obstaja utemeljen razlog. Tega pa v tem primeru ni,« so zapisali v sporočilu za javnost. »Družba in njeni člani imajo pravico, da se sami odločijo, v kakšni statusni obliki želijo biti organizirani ter uresničevati svoje pravice in obveznosti. Tudi pri tem argumentu ne obstaja utemeljen razlog, da bi država prisilno posegla v to pravico,« so dodali.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe (ZPS) z dne 24. 10. 2023 podpira argumente zoper predlog zakona. V zvezi s preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo ne glede na voljo članov ZPS v mnenju opozarja, da bi »predlagana rešitev lahko predstavljala poseg v 33. člen Ustave, ki varuje zasebno lastnino«. Prav tako bi po mnenju ZPS predlagana ureditev »lahko predstavljala tudi poseg v svobodno gospodarsko pobudo iz prvega odstavka 74. člena Ustave, saj so z njim med drugim varovane upravljavske pravice, tj. interes za sprejemanje odločitev, kot je npr. preoblikovanje družbe«.

Državna ZZZS bi svoj delež

Po prepričanju Vzajemne zakon pomeni tudi oškodovanje članov in podjetja samega, saj predvideva izplačilo deleža ZZZS, čeprav se je zavod ob ustanovitvi Vzajemne leta 1999 vračilu izrecno odpovedal. Vzajemna je ustavno sodišče pozvala, naj zadevo obravnava absolutno prednostno in še pred začetkom uporabe zakona s 1. januarjem 2024 sprejme odločitev o zadržanju njegovega izvajanja.

»Prepričan sem, da so argumenti v tej zadevi na strani Vzajemne. Pravni strokovnjaki temu pritrjujejo in podpirajo naša prizadevanja, da preprečimo prisilno preoblikovanje Vzajemne, proti volji več kot 800.000 članic in članov, v delniško družbo. Prednosti vzajemne družbe za članice in člane so jasne in Vzajemna je edina tovrstna družba v Sloveniji,« je ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti in predloga za zadržanje izvajanja zakona dejal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. In dodal, da je treba gospodarske družbe zaščititi pred neupravičenim poseganjem v njihovo delovanje in v svobodno gospodarsko pobudo. »Primer Vzajemne kaže, da se to lahko jutri zgodi z vsakim podjetjem,« je posvaril.

Tudi ZPS v zvezi s predlaganim vračilom ustanovnega kapitala Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ponovi, »da je bil ob ustanovitvi Vzajemne osnovni kapital le del garancijskega sklada, zaradi česar je vprašanje, ali je osnovni kapital mogoče enačiti z garancijskim skladom«. ZPS predlagatelja zakona poziva, naj z vidika jasnosti in pravne varnosti pojasni, »kaj predlagana možnost izplačila deleža ustanovitelju pomeni z vidika varstva Vzajemne d.d. in preostalih članov oziroma nadaljnjega poslovanja Vzajemne d.d.«.

Začasno zadržanje zakona

Vzajemna je ustavno sodišče pozvala, naj zadevo obravnava absolutno prednostno in še pred začetkom uporabe zakona s 1. januarjem 2024 sprejme odločitev o zadržanju njegovega izvajanja.

Mnenje ZPS pod vprašaj postavlja skladnost predloga zakona »s 14. členom Ustave, oziroma (ne)enake obravnave Vzajemne (Vzajemne d.d.) in njenih delničarjev, glede na druge zavarovalnice, ki v Republiki Sloveniji izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in delničarje teh zavarovalnic. Prav tako gre za vprašanje enake obravnave članov, prejemnikov ustreznega števila delnic in članov, prejemnikov izplačila.« »Predlagana rešitev se namreč nanaša le na Vzajemno in pri njej zavarovane osebe oziroma delničarje, ne pa morebiti tudi na druge družbe in njihove delničarje, na katere je ukrep o določitvi najvišje dovoljene cene mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prav tako naslovljen,« še poudari ZPS.

Predsednik Sveta delavcev Vzajemne Primož Igerc je pojasnil razloge, iz katerih ZZZS ni upravičen do vrnitve ustanovnega kapitala Vzajemne: »Vzajemna je bila ustanovljena s sredstvi iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja, v okviru katerega je ZZZS izvajal dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Skupaj s temi sredstvi je Vzajemna prevzela tudi obveznosti z naslova prenesenih zavarovanj. To konkretno pomeni, da je Vzajemna razpolagala le z majhnim delom ustanovnega kapitala, večji del pa je namenila zavarovancem za kritje doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz tega razloga se je ZZZS tudi odpovedal vračilu ustanovnega kapitala že ob sami ustanovitvi Vzajemne. Do kapitala Vzajemne zato ZZZS ni upravičen. Če bi bila zavarovalnica vseeno prisiljena v izplačilo sredstev zavodu, pa bi to pomenilo neposredno oškodovanje zavarovancev in članov Vzajemne ter nadalje ogrozilo obstoj delovnih mest.«