Mirko Vasle: Živite v raju, pa se tega ne zavedate

Tino Mamić

Foto: Tomo Strle

Ne vmešavamo se ne v politiko ne v religijo, da smo lahko dostopni za vse Slovence in tudi za vse ostale. – Nenaravno je bilo to, da so morali iti, ne to, da so prišli tja in so se zaprli v neke vrste geto. – Človek je delal ves dan doma, potem je še zidal hišo, potem je šel konec tedna zidat še slovenske domove. – Pri nas se vedno hecamo, da je še pes lajal po slovensko in da razume samo slovensko. – Pomoči je zmeraj lahko več, ampak lahko je je tudi manj. 

Mirko Vasle (1951) je argentinski Slovenec, ki se rad vrača v domovino svojih prednikov, Slovenijo, v kateri živi tudi njegov brat, operni pevec in nogometni komentator Juan Vasle. V slovenski skupnosti v Argentini je dejaven kot novinar. Od od leta 1987 sodeluje pri slovenski radijski oddaji Okence v Slovenijo, od leta 1993 pa je tudi njen urednik. V oddaji je več let predstavljal slovenske pesnike in pisatelje, iz česar je leta 2003 nastala monografija »Breve historia de la literatura eslovena«, ki je prvo strokovno delo o slovenski literaturi v španščini, leta 2014 pa »Científicos eslovenos a través del tiempo« ki je tudi prvo strokovno delo o slovenskih znanstvenikih v španskem jeziku. 

Gosta iz tako oddaljene dežele na uredništvu Domovine še nismo imeli. Ste urednik znamenite oddaje Okence v Slovenijo. Koliko let že oddaja, 35 let?  

Ja, zdajle bomo stari 36 let.   

Vi ste njen drugi urednik? 

Prvi urednik je bil leta 1987 ustanovitelj Albert Čuk, po njegovi smrti pa sem prevzel odgovorno uredništvo jaz. 

Kako ste se vi in vaša družina znašli v Argentini? 

Ja, mama in očka sta se preselila, to se pravi, najprej sta šla v taborišča v Italiji. Leta 1945, ob koncu vojne, so morali namreč mnogi zapustiti Slovenijo. Večina je šla na avstrijsko Koroško, drugi pa v Italijo. V begunskih taboriščih so bili skoraj tri leta. Vse države, ki so bile odprte za priseljence, ZDA, Kanada in Avstralija, so takrat sprejemale samo mlade delavce. 

Torej mlade in izobražene? 

Da. Po treh letih je v Argentini slovenski duhovnik Janez Hladnik, ki je imel poznanstva v višji politiki v Argentini dosegel, da je  predsednik Peron dovolil priselitev. Da so šli ti Slovenci, cele družine v Argentino. In tako sta prišla mami in očka, ki se takrat še nista poznala, v Buenos Aires.  

Peron je vzel tudi starejše, tudi onemogle?  ...

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 001 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.