Premier Golob za zdravniško stavko okrivil Bešič Loredana. Za sto milijonov posledic poplav pa enega kmeta

Redna seja Državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu. V središču je tokrat zdravniška stavka, poslance pa zanima tudi potek sanacije po avgustovskih poplavah in prioritete pri nadgradnji in prenovi infrastrukture. Zavrnjen je bil tudi predlog opozicijske SDS, da se z dnevnega reda 17. redne seje umakne predlog zakona o pravicah SFRJ manjšin.

Koalicija je zavrnila predlog, torej bo zakon nadaljeval svojo parlamentarno pot. Alenka Jeraj (SDS) je pri tem citirala Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora, ki je zapisala: »Urejanje varstva narodnih in etničnih skupnosti ter uresničevanje njihovih pravic na kolektivni ravni ima naravo ustavne materije. Ustava namreč določa posebne pravice avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti. To določa 64. člen in napotuje na zakonsko ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti (65. člen). Ustava v splošnih določbah (5. člen) poudarja pomen varstva in zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, vendar posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oz. narodov na kolektivni ravni ne ureja. Vsakomur, torej tudi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, pa na individualni ravni zagotavlja enakost pred zakonom 14. člen, pravico do izražanja narodne pripadnosti 61. člen Ustave ter pravico do uporabe svojega jezika in pisave 62. člen.«

V svojem duhu pa je predlagatelj Matej Tašner Vatovec (Levice) dejal, da je prav, da po več kot 30 letih naredimo ta sicer krajši, manjši korak naprej in začnemo izpolnjevati tisto, kar so bile zaveze, ko se je takrat politika odločala za osamosvajanje, ker to je bila ena od zavez. Kaj naj bi bile te zaveze, ostaja nepojasnjeno.

Golob ponovno obljubljal dejanja in ne besed

»Slovenija se je srečala z največjo naravno katastrofo v avgustu. Takrat smo vse obvestili, da bo plačna reforma zamaknjena na 1. 1. 2025. Govorim o implementaciji plačne reforme,« je povedal Golob in strogo obsodil stavko, ki naj bi po njegovih besedah za talce vzela paciente in invalide. Ukrepi so pomembnejši od lepo zvenečih besed, je poudaril Golob.

Pri tem ga je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič spomnila, da je bila prva časovnica za začetek zdravstvene reforme lani aprila in takrat še – hvala bogu – ni bilo nikjer ujme. »Potem sta se zgodili ujma in zamenjava ministra in zdaj prihajate s posameznimi ukrepi, jaz bi rekla, da delujete bolj kot gasilec kot pa predsednik vlade,« je dejala Čadoničeva in dodala: »Sinoči so mediji poročali, da se je povečalo število nedopustno čakajočih s 117 tisoč januarja lani na skoraj 140 tisoč. In od teh 140 tisoč je 47,5 čakajočih že nedopustno dobo. To se pravi, polovica ljudi nujno rabi zdravnika, ki ga ne dobi, zato upravičeno pričakuje, da boste vsaj pred koncem prve polovice mandata prišli z dokumentom, ki bo nakazoval konkretne ukrepe in časovnico zdravstvene reforme, ki ste jo ljudem obljubili. In še nekaj vas prosim. Ne pridite z dokumentom, ki bo razvlekel to časovnico na dva ali tri mandata. Kajti pred volitvami smo vsi razumeli, da obljubljate reformo v tem mandatu. Decembra ste mi na vprašanje odgovorili, da ste mislili dva mandata.«

Premier Golob je povedal, da je na lastni koži doživel razpad javnega zdravstva, ko so mu pogajalci povedali, da so med vikendom že oddelali svojih 48 ur dodatka. »Do tega je prišlo, do zlorab nadur, dela. Odziv na stavko bo zelo dober način, kako nasloviti te anomalije. Prepričan sem, da bo kakšen direktor ugotovil, da ne zmore več opravljati svojih nalog,« je povedal in dodal, da je pravica do osnovnega zavarovanja osnovna človekova pravica in da bodo interventni zakoni tudi poslani v parlament – in ne dvomi, da bodo potrjeni. Poudaril je, da si želi, da bi v vrstah Fidesa prevladal razum in da bo na jutrišnjih pogajanjih ponovno pozval k zamrznitvi stavke. 

Po njegovih besedah je vlada odlok, s katerim so določene zdravstvene storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke, sprejela šele v četrtek, saj je upala, da »bo prevladal razum v vrstah Fidesa«. Dodal je, da bodo pri odloku vztrajali.

Za stavko pa je dejansko okrivil nekdanjega ministra Bešič Loredana in dejal: »In veste, zakaj imamo danes stavko? V resnici zato, ker je bivši minister takrat prisluhnil pozivom mladih zdravnikov in jim pred ostalimi dvignil plače, verjamem, da upravičeno. In to je glavni razlog, zakaj so se starejši zdravniki, ki so pa v večini v Fidesu, danes organizirali in zahtevajo enake oziroma v resnici bistveno višje povišice zase in se počutijo diskriminirane s strani mladih zdravnikov.«

Drage železniške postaje

Poslanca SDS Zvonka Černača je zanimalo, kaj se dogaja s prioritetami pri nadgradnji in prenovi prometne ter druge infrastrukture ter o zagotavljanju sredstev zanjo tudi po poplavah ter zakaj vlada med drugim ne prepreči nepotrebnih preplačil. Černač je hotel vedeti, katere konkretne ukrepe je Golobova vlada sprejela doslej, da ne bi prihajalo do več deset-, celo stomilijonskih preplačil posameznih projektov, je poudaril. 

Černač je opozoril na draženje številnih infrastrukturnih projektov. Prenavlja se železniška postaja Nova Gorica, kjer je vrednost s 30 narasla na dobrih 50 oziroma 60 milijonov evrov. Druga prioriteta, prenova železniške postaje Jesenice z nekaj deset potniki dnevno, v vrednosti 170 milijonov evrov. Tretja prioriteta, železniška postaja Ljubljana. Vrednost je s 160 milijonov evrov narasla preko dveh ponudb na 260 oziroma 295 milijonov evrov, torej za debelih 100 milijonov evrov. Dražijo se tudi drugi infrastrukturni in ostali projekti. »Vaša Vlada je pol leta po nastopu potrdila skoraj desetodstotno podražitev projekta drugi tir v invest programu. Vozlišče in železniška postaja Pragersko se je s 60 podražila na 80 milijonov. Mimogrede, gradi jo izvajalec Riko Janeza Škrabca, ki naj bi gradil tudi Jesenice za preko 100 milijonov višjo vrednost od prvotno predvidene. Skoraj ne mine dan, ne da beremo o kakšnem aneksu, in aneksu na aneks, ki gre vedno navzgor, nikoli navzdol. Samo pri treh projektih železniških postaj, ki naj bi bile po vašem mnenju prioritete, znaša preplačilo glede na predhodno ceno 210 milijonov evrov,« je našteval Černač.

Robert Golob, ki sicer vodi to vlado, je poslancu odgovoril z enakim začudenjem in dejal: »Tudi sam sem zahteval poročilo o konkretnih železniških postajah in njihovih nadgradnjah, da vidim, od kod izhaja tako veliko prekoračitev začetne ocenjene vrednosti in sedanjih ponudb. Tudi mene zanima, kako je to možno, in ko bo to poročilo pridobljeno s strani pristojnih, ga bom posredoval, z velikim veseljem, vsem, tudi javnosti, ker tudi zame ni sprejemljivo, da se lahko neka nadgradnja, ki je ocenjena na nizko vrednost, kar naenkrat poviša.«

Nerealizirana popoplavna obnova

Aleksander Reberšek (NSi) pa je spomnil predsednika vlade na podane obljube o hitri obnovi po poplavah: »Ne, ne bo trajalo leta, to bo trajalo res par mesecev. In te vaše besede, ki ste jih takrat takoj po poplavah izrekli, so slišali naši državljani. Znali ste se fotografirati na terenu, znali ste obljubljati, dejanj pa enostavno ni. In tole, kar vam zdaj razlagam, ni smešno, gospod predsednik. Sedem mesecev je že in po sedmih mesecih ne samo, da ljudje nimajo hiš, ki ste jim jih vi obljubili, problem je, da so ljudje na istem, kot so bili 6. avgusta.«

»V vmesnem obdobju je bilo izplačanih za celotno popoplavno obnovo 600 milijonov evrov, 600 milijonov do danes, od tega nekaj več kot 40 v letošnjem letu. Ostalo je bilo izplačano že v prejšnjem letu, vmes med temi 600 milijoni je bilo tudi skoraj 100 milijonov namenjenih za fizične osebe, za 10 tisoč fizičnih oseb ali gospodinjstev. Zato govoriti danes tukaj, da nihče ni nič dobil in smo na začetku, kako naj to imenujem? Boste vi pomagali, ki imate bogat besedni zaklad,« je odvrnil premier in hkrati napovedal razlastitev kmetov z namenom gradnje suhih zadrževalnikov.

»Občina Prevalje, ki je ena tistih, ki je utrpela največjo škodo v vseh pogledih, je bila žrtev dolgih postopkov, ker ena oseba, ena fizična oseba, ni želela, da se na nekem kmetijskem zemljišču zgradi suhi zadrževalnik. Ta bi preprečil poplave v občini Prevalje, ki jo je prizadela več kot 100-milijonska izguba – sama oseba ni želela zamenjati kmetijska zemljišča, zato je država utrpela 100-milijonsko škodo. Tudi te postopke smo spremenili in zato se bodo suhi zadrževalniki gradili v skladu s stroko, pa če bo to komu všeč ali pa ne,« je zaključil premier.