Predsednik računskega sodišča trdi, da smo postali "zelo razslojena družba". Številke ga demantirajo

Predsednika Računskega sodišča zelo skrbi revščina in razslojenost v Sloveniji (zajem slike 24ur.com)
POSLUŠAJ ČLANEK
Računsko sodišče je pred nekaj dnevi izdalo revizijo o uspehu vlade pri zmanjševanju revščine v obdobju od leta 2017 do leta 2020. Ugotovili so, da je bila vlada pri tem "delno uspešna".

Izpostavili so, da 15 % Slovencev živi pod pragom tveganja revščine. "Postali smo zelo razslojena družba, nekateri razpolagajo z zelo visokimi prejemki, drugi pa se skrivajo v območju revščine," je to v oddaji 24 ur zvečer komentiral predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. 

A čeprav je vsak človek, ki je izpostavljen tveganju revščine, preveč, pa mednarodne raziskave kažejo, da je Slovenija ostaja med državami OECD z najnižjo stopnjo tveganja revščine ter z eno najnižjih dohodkovnih neenakosti na svetu. Pravzaprav s tako nizko dohodkovno neenakostjo, da nam, po prepričanju Švedov in še koga, škodi.

Slovenija tako nikakor ni postala "zelo razslojena družba," kot v slogu političnih populistov v medijih trdi prvi človek Računskega sodišča.  

Slovenija si je v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva kot cilj zadala, da bo leta 2020 število oseb, ki živijo v tveganju socialne izključenosti, znašalo manj kot 321.000 tisoč oseb. V Strategiji razvoja Slovenije 2030 pa je naša država zapisala, da se bo stopnja tveganja socialne izključenosti do leta 2030 zmanjšala na manj kot 16 %.

Na podlagi pregleda vseh dejstev je sodišče sklenilo, da sta bila vlada in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s svojim delovanjem na obravnavanem področju delno uspešna.

Kot izhaja iz revizije, je Slovenija zastavljene cilje v preteklem letu tudi dosegla. Tako je v Sloveniji lani pod stopnjo socialne izključenosti živelo 15 % njenih prebivalcev oziroma 309.000 oseb.


Poročilo je do vlade in ministrstva kritično predvsem v delu, kjer govori o tem, da Slovenija nima pripravljene nobene strategije glede odpravljanja revščine po letu 2020, opozarja pa tudi na naraščanje tveganja revščine pri starejših samskih ženskah ter enostarševskih družinah. Ob tem računsko sodišče priznava, da so bili socialni transferji učinkoviti pri zmanjševanju revščine otrok.

Zaradi teh pomanjkljivosti je Računsko sodišče od vlade in ministrstva zahtevalo pripravo odzivnega poročila in jima podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

Kaj je Vesel o revščini in razslojenosti povedal na POP TV


Ob tej priložnosti je predsednik Računskega sodišča gostoval tudi v oddaji 24 ur, kjer je izpostavil, da pod pragom revščine v Sloveniji živi kar 254.000 ljudi. Med njimi je tudi 40.000 takšnih, ki so delovno aktivni.

Revščino v veliki meri blažimo tudi s socialnimi transferji. Ti se v Sloveniji sicer povečujejo in še nikoli niso dosegali takšnih ravni. Toda kot opozarja poročilo, revščino neposredno preprečujejo zgolj trije izmed njih.

K temu predsednik računskega sodišča dodaja, da bo potrebno znova definirati ranljive skupine ter opozarja, da smo postali "zelo razslojena družba, nekateri razpolagajo z zelo visokimi prejemki, drugi pa se skrivajo v območju revščine."

Slovenija sicer za transferje, ki so namenjeni zmanjševanju revščine, letno nameni 344 milijonov evrov.

Problemi, ki so znani že dolgo


Iz grafov v poročilu se sicer kaže, da so dolgoročni trendi vse od leta 2013 zelo spodbudni. Rast prebivalcev, ki tvegajo socialno izključenost, se je v lanskem letu sicer obrnil v negativno smer, vendar pa obdobje pandemije ne daje nobene podlage za iskanje kakršnih koli dolgoročnih trendov.



V prihodnje bosta tako vlada in pristojno ministrstvo morala pripraviti nov nacionalni program socialnega varstva, v katerem bo med drugim enoznačno določeno, katere pravice vplivajo na zmanjševanje revščine. Prav tako bo potrebno ljudi bolje seznaniti, kdaj jih država prepozna kot revne in kakšna pomoč jim pripada.

Kot velik problem se kaže tudi dejstvo (slednje poročilo sicer izpušča), da upokojenec po upokojitvi prejema le še do 63 % odstotkov svoje neto plače (ob polni delovni dobi), kar pomeni, da mora radikalno spremeniti svoj življenjski stil. številni pa prejemajo še mnogo nižje pokojnine.



Vir: zajem zaslona, YouTube


Za popravo krivic in anomalij pri pokojninah je denimo vlada v proceduro vložila novelo Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, s katero izboljšuje status zavarovancem, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje že po predhodno veljavni zakonodaji, očetom, očetom, ki želijo uveljavljati dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke, prejemnikom vdovskih in družinskih pokojnin in kmetom. Prav med ostarelimi samskimi kmečkimi ženskami je ena največjih nevarnosti tveganja revščine.

Poleg tega pa bo država sofinancirala promocijo in izvedbo rekreativnih in kulturnih dejavnosti upokojencev v okviru invalidskih in upokojenskih organizacij. Več tukaj.


Mednarodne primerjave Slovenijo uvrščajo med države, kjer je najmanj revščine


Spodbudne pa so mednarodne primerjave, ki kažejo, da je stopnja tveganja revščine (z upoštevanjem socialnih transferjev) nižja le še na Slovaškem, Finskem in Češkem.


Slovenija ni pretirano razslojena država


Ob tem je potrebno pojasniti tudi, da so določene premoženjske razlike povsem običajna stvar in da so te v svetu pravzaprav veliko višje. In to tudi v državah, ki so nam s svojim standardom za zgled. Trenutni izračuni tako kažejo, da je Slovenija po ginijevem koeficientu med tremi najmanj razslojenimi članicami OECD.

Ob tem velja dodati, da so nekatere skandinavske države, kot je recimo Švedska, stopnjo neenakosti v zadnjih dveh desetletjih celo načrtno povečale, saj so ocenile, da jim le ta duši gospodarski razvoj. V tem smislu zato očitki, da je Slovenija preveč razslojena država, prav gotovo nimajo nobene osnove.





https://twitter.com/EconomyInformal/status/1440825658297360396
KOMENTAR: Uredništvo
Tema revščine in družbene razslojenosti čudežno vznikne vedno ob desnosredinskih vladah
Morda je naključje, a v slovenski politiki vanj verjame le malokdo, a govorjenja o naraščanju revščine in družbene razslojenosti se v medijih pojavljajo praviloma v času vladavine desnosredinskih vlad, ne glede na to koliko so trditve podkrepljene s številkami ali če te vlade zanje imajo kakšne "zasluge" ali ne. Denimo graf, ki kaže število oseb, izpostavljenih socialni izključenosti, se zelo priročno navzgor obrne ravno v letu 2020, ko je nastopila 3. Janševa vlada. Pri tem pa zgolj najbolj pozoren bralec lahko izve, da je stopnja socialne izključenosti za leto 2020 izračunana na številkah iz leta poprej, torej že iz obdobja Šarčeve vlada in časa pred koronavirusno situacijo. Kaj se bo s pragom tveganja revščine (leta 2020 je bil pri 8.864 EUR letnega dohodka enočlanskega gospodinjstva) dogajalo med in v post korona času, je trenutno težko predvideti. A glede na, primerljivo gledano, odlične gospodarske kazalce za Slovenijo v danih okoliščinah, Slovenija kar se morebitnega povečevanja tveganja revščine tiče, zagotovo ne bo med bolj prizadetimi državami, temveč prej obratno. Enako pa velja za vprašanje družbene razslojenosti, ki je tako zelo zaskrbela predsednika Računskega sodišča. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike