Predsednik Evropskega parlamenta je znan. Vajgl o nujnosti "proevropske koalicije"
V francoskem Strasbourgu že ves dan volijo predsednika Evropskega parlamenta.
Novega predsednika smo dobili šele v 4. krogu glasovanja. S 351 glasovi je to postal kandidat konservativcev Italijan Antonio Tajani. njegov protikandidat iz vrst Socialistov in demokratov (S & D), Gianni Pittella, je prejel 282 glasov.
Odločil je jutranji dogovor med konservativci in liberalci (ALDE). Tega slovenski evroposlanec te poslanske skupine, Ivo Vajgl, vidi v kontekstu "nujnosti proevropske koalicije", čeprav pravi, da favorita nista ravno bleščeča kandidata.
Koalicijski dogovor med EPP in S&D, od katerega je pred dobrim tednom odstopila S&D, je zamenjal jutranji dogovor med EPP in ALDE. Potem ko se je volilni dan pričel s sedmimi kandidati, je kmalu po začetku od kandidature odstopil ALDE-jev prvi mož Guy Verhofstadt ter se s poslansko skupino ALDE v podpori pridružil EPP-jevemu kadnidatu Tajaniju.
Svojo odločitev pospremil z zaskrbljenimi besedami o razdrobljenosti evropskega parlamenta, v katerem politične sile delujejo samovoljno. Poudaril je, da evropski državljani pričakujejo skladnost in enotnost ob iskanju rešitev za mnoge krize, ki pestijo kontinent.
Sklenil je, da parlament za svoj obstoj potrebuje širšo koalicijo, ki bo reformirala in okrepila Unijo, kot osnovna izziva unije pa je, zanimivo, naštel Trumpa in Putina.
V dogovoru med strankama piše: “Evropa je v krizi, nacionalisti in populisti poskušajo uničiti unijo od znotraj in od zunaj. Zato gresta EPP in ALDE mimo ideoloških razlik, odločili sta se za skupno delo in ponudili skupno platformo za proevropsko sodelovanje.“
Koalicija, ki bo odprta za pro-evropske ideje, naj bi vsebovala tudi idejo skupne evropske meje in obalne straže, »ki bo napravile Evropo spet varno«.
Ivo Vajgl: proevropska koalicija je nujna, a ne Pittella in Tajani nista bleščeča kandidata
Tudi Ivo Vajgl, slovenski poslanec v ALDE, je odločitev svoje skupine razložil z nujnostjo proevropske koalcije. ALDE, ki je sicer prvotno računala na sporazum s socialisti, sedaj vstopa v "liberalno kaolicijo".
Vajgl poudarja, da vseeno ostajajo poslanska skupina, v kateri lahko vsakdo razmišlja s svojo glavo. Sam v kriznih časih, ko se nemški tanki zbirajo na ruski meji, vidi nujnost trdne Evrope. Predvsem, da se branijo skupne vrednote, je poudaril, "pred homofobijo in ekstremizmom."
Obenem pa se mnogi z nezadovoljstvom obračajo na sklenjeno koalicijo. Spominjajo se Tajanijeve "neprijazne" LGBT zgodovine in trdijo, da ta koalicija ne more biti "liberalna".
Sicer pa je Vajgl poudaril, da ne Pitella, favorit S&D, niti Tajani, nista posebno bleščeča izbira. Oba naj bi bila politično medlejša od dosedanjega predsednika Martina Schulzta, ki je posebno bojevito tlakoval parlametnarno pot v Evropski svet.
Poslanec ALDE, Ramon Tremosa i Balcells, je povedal, da v parlamentarnem boju za boljšo Evropo, odločitev za Tajanija pomeni nekakšno »anastezijo za evropski projekt".
Nadalje pa sta Romana Tomc in hrvaška poslanka Marijana Petir iz EPP podali obratno sliko. Tajanija, ki je kandidat njune stranke, vidita kot bolj ljudskega, Schultzevo odločnost pa imata za samopromocijo.
Kako se bodo volitve izšle, še ni znano, za zdaj nobeden od kandidatov ni dobil absolutne večine. Med vsemi kandidati sta v očitni prednosti Tajani in Pitella.
V prvem krogu je Tajani dobil 274, Pitella pa 183 glasov, v drugem krogu Tajani 287 in Pitella 200, v tretjem krogu pa Tajani 291 in Pitella 199 glasov.
V zadnjem, četrtem krogu, bosta edina kandidata, zmagal pa bo tisti z navadno in ne absolutno večino.
Zadnje objave
Bencin in dizel danes občutno cenejša
2. 6. 2026 ob 10:19
Financiranje terorističnih organizacij v Evropi, migracije in odziv institucij
1. 6. 2026 ob 17:41
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.