Predsednica Evropskega parlamenta ob obisku v Sloveniji: Otroke smo pozabili naučiti, da se je za nekatere stvari treba boriti. Kaj so jo spraševali slovenski poslanci?

Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Na obisku v Sloveniji je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je dopoldne nagovorila tudi poslance Državnega zbora ter odgovarjala na njihova vprašanja. Tudi tako želijo evropske institucije povečati zanimanje državljanov za ustanove, ki pomembno krojijo naša življenja, in povečati udeležbo na junijskih evropskih volitvah, na katerih je Slovenija ena izmed držav z najnižjo volilno udeležbo.

Poslanske skupine so prvo evropsko poslanko spraševale o razmerah za kmete, boju proti totalitarizmom, izvajanju zelenega prehoda, širitvi na Zahodni Balkan in reševanju razmer v Gazi.

»Prvo, kar sem izkusila v Evropski uniji, je, da je velikost države manj pomembna od smiselnosti njenih argumentov. Ni boljšega primera, kot je Slovenija, ki je tudi v najtežjih časih pokazala izjemno vodilno vlogo pri obrambi skupnih vrednot, reševanju podnebnih izzivov in približevanju Zahodnega Balkana Evropski uniji,« je v uvodu povedala Roberta Metsola, predsednica Evropskega parlamenta, ki prihaja z najmanjše evropske države, Malte. Od začetka mandata pred petimi leti je bila podpredsednica, zadnji dve leti in pol pa je predsednica Evropskega parlamenta.

Pri vlogi Slovenije se je nanašala na našo vlogo nestalne članice v Varnostnem svetu OZN, prizadevanja na poti širitve na Zahodni Balkan in obisk tedanjega premierja Janeza Janše v Kijevu s prvo delegacijo evropskih voditeljev. Metsola se je zavezala, da bo Evropska unija pomagala Ukrajini »na njeni poti članstva v Evropsko unijo ter ji zagotavljala politično, vojaško, humanitarno, finančno in diplomatsko pomoč, dokler bo treba. Evropa je vedno na strani miru.«

Evropski odziv na krizo v Gazi in vprašanje Levice

Poudarila je tudi, da je bil Evropski parlament prvi, ki je pozval k premierju v Gazi, ter da bo Evropa še naprej zahtevala izpustitev vseh talcev Hamasa ter reševanje humanitarne katastrofe, in skušala preprečiti, da bi Hamas še naprej deloval nekaznovano. Zavzela se je za rešitev dveh držav in sankcije zoper ilegalne naseljence na Zahodnem bregu, da bi Palestincem zagotovili perspektivo, Izraelu pa varnost.

A to očitno ni dovolj za stranko Levica, ki je po tem nagovoru postavila vprašanje, zakaj se je Evropa na vojno v Ukrajini znala odzvati, na vojno v Gazi pa ne, ter pozvala k ostrim sankcijam zoper Izrael, ne pa tudi zoper Hamas. Metsola jim je odgovorila, da je treba zagotoviti trajen mir, sankcije pa niso v domeni Evropskega parlamenta, ampak držav članic in Sveta Evropske unije, v katerem sedijo njihovi voditelji. Hkrati je poudarila, da gre za kompleksne medgeneracijske konflikte, ki so jih zadnji meseci še poglobili.

Izzivi delajo Evropo enotnejšo

Da se dobro jeklo kali v ognju, kaže dejstvo, da je Evropa v zadnjih desetletjih kriz postala močnejša in odpornejša, je prepričana Metsola, ki zagovarja širitev EU na Zahodni Balkan in tudi Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, saj je Evropska unija kljub vsej svoji nepopolnosti še vedno najboljša naložba v mir, stabilnost in blaginjo ob hkratnem spoštovanju različnih kultur, zgodovine in jezikov.

Hkrati pa priznava, da je šla Evropa predaleč prav na področju kmetov, gospodarstva in birokracije. Prav glede slednjega sta jo spraševali poslanski skupini NSi in Svoboda. Borut Sajovic iz Svobode je poudaril, da je čas za kmetovanje, posebej v Sloveniji, kjer je velik del kmetij na območju z omejenimi dejavniki kmetovanja, težak, in pozval Evropo, naj izvede zeleni prehod tako, da kmetom omogoči preživetje.

Ob tem je sicer pozabil povedati, da je prav vlada pod vodstvom njegove stranke razmere za kmete drastično poslabšala, tako z radikalnimi predlogi, utemeljenimi na še nesprejetih dokumentih Evropske unije, ki so kasneje padli, kot tudi z dvigom davkov posebej za kmetije z omejenimi dejavniki kmetovanja.

Matej Tonin (NSi) je prav tako spraševal o zelenem prehodu, ki bi po njegovem mnenju moral biti tak, da si ga ljudje lahko privoščijo, in preverjal, ali se Evropski parlament zavzema za prepovedi ali tehnološki razvoj. Metsola je v odgovoru priznala napake, ki jih Bruselj dela na področju kmetijstva z rešitvami »one size fits all«, ki pogosto udarijo manjše kmetije. Kmetom se je zahvalila za zagotavljanje prehranske varnosti v času prekinjenih dobavnih verig ter opozorila na potrebne prilagoditve evropske kmetijske politike v luči pridruževanja Ukrajine Evropski uniji.

Glede inovacij in prepovedi je poudarila iskanje ravnovesja med obojim, pri čemer ima Evropa za razliko od drugih področij, na katerih je uspešnejša, še velike težave.

Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si

Demokracija in širitev

Socialni demokrati so opozorili na težavo držav, ki so že skoraj dvajset let v »čakalnici za Evropo«, in pomanjkanje verodostojnosti širitvenega procesa. Metsola jim je pritrdila, da se je postopek širitve vlekel, a je v zadnjih šestih mesecih prišlo do velikega preboja na tem področju, ki se bo zaključil do leta 2030: »Širitev je zmaga za vse nas. Tako gospodarsko kot mirovno.«

V SDS so opozorili na slovensko poveličevanje totalitarizma in težave pri zagotavljanju pravice do groba ter dvojna merila Evropske unije pri spoštovanju vladavine prava ter predsednico Evropskega parlamenta vprašali, kako vidi prihodnost ob porastu antisemitizma in poveličevanja komunistične simbolike. Metsola je poudarila pomen mehanizma za varovanje vladavine prava, ki ga daje kot mirovni projekt, kar je za Evropo ključno. Razočarano pa ugotavlja, da po veliki širitvi leta 2004 ni prišlo do večjega napredka, ki se ga je tedaj nadejala.

Pozabili smo, da se je treba tudi boriti

Pomenljive so besede v zaključku govora prve evropske poslanke: »Morda smo si z leti dovolili, da nam je postalo preveč udobno. Koristi Evrope smo imeli za samoumevne. Otroke, ki se ne spominjajo preteklih bitk, smo pozabili naučiti, da se je za nekatere stvari treba boriti. Priča smo generaciji, ki je bolj skeptična, bolj osamljena in politiko dojema bolj cinično, pravice, ki jih ščiti Evropa, pa jemlje za samoumevne.«

Opozorila je tudi na dejstvo, da na evropskih volitvah glasuje zelo malo Slovencev, dvig udeležbe pa si je zadala kot enega izmed ciljev prihodnjih mesecev, ko se pripravljamo nanje. Prav da bi prebila bruseljski mehurček, tudi obiskuje nacionalne parlamente, da bi prisluhnila državljanom in med njimi vzbudila navdušenje za Evropo.

»Zmotno je predvidevati, da je vse, kar smo zgradili in naredili, nastalo po naključju. Evropa je nastala zaradi ljudi, ki so se žrtvovali zanjo in verjeli v svoja prepričanja. Tudi zaradi Slovencev, ki so odšli na volišča. Na to bi radi spomnili vaše državljane,« je zaključila svoj nagovor slovenskim poslancem.

 

KOMENTAR: Peter Merše
Veliko besed pred volitvami in politična dvoličnost

Metsoli je treba priznati, da je v veliki meri zadela bistvo težav Evropske unije. Vprašanje pa je, ali jih bo znala skupaj z drugimi evropskimi voditelji tudi nasloviti, ko bodo enkrat volitve mimo, karte pa za naslednjih pet let na novo premešane. Evropska ljudska stranka je v zadnjih petih letih močno skrenila s svoje začrtane poti, v zadnjih mesecih pa se zdi, da skuša popraviti pot, tudi na daljši rok. Čeprav morda v vrhu tega še niso začutili, je jasno sporočilo strank članic, ki delujejo na terenu.

Tega se vse bolj zaveda tudi Metsola, ki je dala slovenskim poslancem na velik del vprašanj za evrokratko nepričakovano konkretne odgovore. Morda k temu botruje dejstvo, da tudi sama prihaja iz majhne evropske države, ki se sooča z mnogimi enakimi problemi kot naša.

Ob tem je vendarle zanimiva hinavščina nekaterih slovenskih poslancev. V prvi vrsti Svobode, ki po eni strani v praksi pospešeno uničuje slovenskega kmeta na vsakme koraku, od obdavčenja dohodkov za omejene dejavnike kmetovanja, zavlačevanja izplačil in izjemnega omejevanja kmetijske dejavnosti z raznimi odloki, ki bi jih še Evropski zeleni razumeli za radikalne, kaj šele zdrava pamet. Hkrati pa Evropski parlament sprašujejo, kako bo zaščitil čudovito slovensko kulturno krajino, ki jo vzdržujejo prav kmetje, ki jih Svoboda tlači.

Zanimiva je tudi hinavščina Levice, ki se pretvarja, da je Evropski odgovor na rusko agresijo ok, pri čemer so sami na tiho na strani ruskega agresorja, medtem ko kritizirajo Izrael, kot da ni Hamas tisti, ki se zavzema za njegovo uničenje. Njihova rešitev pa bi, kot da nismo tega že vajeni, vsem vpletenim (razen morda kakšni peščici elite) poslabšala razmere za življenje.

Zanimiva je tudi razlika med opozicijskima strankama, ki se ena bori za odpravo zgodovinskih krivic, druga pa za odpravo teh v sedanjosti. Oboje so seveda potrebne, pri čemer je vse bolj jasno tudi, da Evropa specifik slovenske zgodovine enostavno še ne razume. Zahod, ki je skupaj s komunizmom premagal nacizem in ni nikoli trpel komunistične diktature, tega pač ne razume. Sita vrana lačni ne verjame, gre znan slovenski pregovor. Se bomo vsaj mi klaj naučili iz njihovih napak, če se že oni nočejo iz naših, ali se bomo igrali zastavonoše zelenega prepada in migracij?

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike