Pravna mreža: Golobova služba za varovanje globoko presega zakonska določila

»Pri Pravni mreži smo preučili Uredbo o varovanju predsednika Vlade Republike Slovenije in menimo, da ni skladna z ustavnim načelom zakonitosti, po katerem je izvršilna oblast vezana na zakon in ne sme prekoračiti okvira zakona. Vlado smo pozvali, da se do spornih vprašanj opredeli.« Tako so pri Pravni mreži za varstvo demokracije povzeli svoje ugotovitve do sporne spremembe varovanja predsednika vlade Republike Slovenije, ki velja že leto dni. Od lanskega julija se namreč varovanje premierja izvaja v okviru generalnega sekretariata vlade, in ne več v okviru policije.

Spomnimo se, Golob je na vprašanje o svojem varovanju že moral odgovarjati v Državnem zboru decembra lani. Takrat je razkril, da je posebna varovalna služba nastala po nasvetu Miloša Njegoslava Milovića, ki je sicer v določenih sodnih postopkih. Zaradi tega se je zapletel v spor z notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki naj bi vsaj po nekaterih informacijah prav zaradi tega ostala brez položaja.

Golob nima običajnih telesnih stražarjev, ki so varovali prejšnje predsednike vlad. Ker Golob ne zaupa običajni policiji, ki varuje druge visoke vladne uradnike, je v uradu vlade posebej zanj ustanovljena enota. Predsednik vlade trdi, da je to posebno enoto ustanovil po objavi fotografij svojih otrok, ki so ga spremljali na njegovem prvem potovanju v Bruselj, kar ne drži, saj se je o ustanovitvi enote govorilo že veliko prej. Kasneje so se glede enote pojavile še dodatne kritike, kakor je primer dopustovanja premierja z uradno spremljevalko Tino Gaber na Siciliji, kjer so davkoplačevalci za njuno varovanje odšteli 8.800 evrov.

Golobovo varovanje gotovo presega ustavno načelo zakonitosti

Pravna mreža je Uredbo o varovanju predsednika vlade preučila in prišla do zaključka, da presega ustavno načelo zakonitosti, po katerem je »izvršilna oblast vezana na zakon in ne sme prekoračiti okvira zakona«. Opomnili so, da po vladni uredbi za potrebe varstva premierja in njegove družine v tem mandatu skrbi Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, ki mu je omogočen prenos določenega števila policistov k sekretariatu, kar je anomalija v primerjavi z dozdajšnjo prakso.

Generalni sekretar na podlagi navodil predsednika vlade pripravlja razprave vlade in izvajanje njenih sklepov ter opravlja druge naloge, povezane z organizacijo dela vlade in vladnih služb. Nič od tega se ne približa nalogi delovanja. To postavlja vprašanje zavajanja s strani oblasti, ki je trdila nasprotno. Kot na primer v izjavi predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je 8. decembra lani v oddaji Tarča trdila, da je sistem varovanja Roberta Goloba v tujini »nekaj povsem običajnega« in »nekaj, česar se je posluževal tudi Janez Drnovšek«.

Policijska pooblastila varovalni službi za izredne primere, ne za stalno prakso

Najbolj sporen del je celoten prenos policijskih pooblastil na varovalno službo, ki krši zakonsko predpisano avtonomnost policije. Zakon opredeljuje tudi razmerje med ministrstvom za notranje zadeve in policijo ter ureja delovanje pomožne policije. V skladu z zakonom je policija samostojen organ v sestavi ministrstva, zakon pa ne predvideva, da bi se izvajanje vseh policijskih nalog zaupalo drugemu organu, zlasti ne z vladnim predpisom.

»Takšna samovoljna širitev pooblastil izvršilne oblasti, ki nima jasne zakonske osnove, je posebej nevarna ravno, ko gre za vprašanje dela policije. Policija pri opravljanju policijskih nalog večkrat posega v človekove pravice in temeljne svoboščine ter lahko izvaja najrazličnejše prisilne ukrepe, vključno z uporabo strelnega orožja,« so povedali pri Pravni mreži ob poudarku, da bi morala biti vlada še posebej pazljiva, ko gre za pooblastila policiji, saj so slednja zaradi narave policijskega dela zelo široke in imajo tudi možnost posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Uredba o zaščiti predsednika Vlade Republike Slovenije kot podlago za njeno uvedbo navaja 103. člen skupaj z 69. členom Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Vendar, kot pravijo pri mreži, popolnega prenosa policijskega varovanja na drug državni organ ni mogoče utemeljiti na teh zakonskih členih. Kar člena omogočata, je prenos posameznih policistov za »varovanje določenih oseb in objektov, nadzor nad delom policije ali obravnave pritožb nad delom policije na delo v ministrstvo ali drug državni organ«. 3. podpoglavje 8. poglavja zakona, ki med drugim ureja status policistov ter posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij na več področjih, jasno opredeljuje, da »določba ureja delovnopravni položaj policista, ki se ga premesti, ne pa podlago za prenos celotnega sklopa nalog policije na drug organ«.

Volja zakonodajalca je, da se organizacija in delo policije ter njene pristojnosti določno in nedvoumno uredijo v zakonu

Nazadnje so še opozorili, da sta 201. in 202. člen Zakona o državnem tožilstvu pravna podlaga za preiskovalna in sodna pooblastila policistov s posebnimi pooblastili, ki delajo v oddelku za posebno tožilstvo, notranjem oddelku posebnega tožilstva. Zakon določa, da naloge odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj iz pristojnosti Posebnega oddelka opravljajo osebe s policijskimi preiskovalnimi pooblastili. Te osebe so začasno premeščene na policijske postaje v okviru Posebnega oddelka. Zakon določa njihove pravice in pooblastila. Daje tudi pravno podlago, da Vlada Republike Slovenije izda podzakonski predpis o številu policijskih postaj, na katere je lahko oseba začasno premeščena.

»Po našem mnenju posebna urejenost položaja oseb s pooblastili policistov v posebnem zakonu kaže, da je volja zakonodajalca, da se organizacija in delo policije in njene pristojnosti določno in nedvoumno uredijo v zakonu.«