Požrešnost in slepota v slovenskem zdravstvenem sistemu
Gostujoči avtor
- 24. 7. 2019 ob 6:34
- 7 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
V prejšnjem tisočletju sem se vpisal na medicino in vse izpite opravil v prvem roku. V zadnjem letniku sem opravljal vaje iz družinske medicine v domačem zdravstvenem domu in se zaljubil v splošno oziroma družinsko medicino.
Kot mlad zdravnik nisem vedel, kaj je to 40 urni delovnik. Redna ambulanta, nočna dežurstva, pisanje doktorata, delo s študenti na katedri, vse to se je izmenjevalo z ustvarjanjem družine in prenavljanjem hiše.
Lahko bi rekel, da sem bil požrešen. Uspevalo mi je dobro poskrbeti za paciente in uspešno krmariti med delom in družinskim življenjem. Zakaj bi novim projektom in zadolžitvam rekel ne, saj mi je vse uspevalo?!
Leta so tekla in navdušenje nad delom v ambulanti, ko te vsak dan čaka okrog šestdeset pacientov s povprečno dvema težavama, je počasi usihalo. Navdušenje nad družinsko medicino je bilo po dopustu takšno kot na začetku kariere. Po kakšnih dveh ali treh tednih dela v ambulanti pa bi spet potreboval 14 dni dopusta, da bi se vrnil prejšnji elan in veselje.
Pravijo, da je to izgorelost, da je to nekaj normalnega, da je zelo pogosto v poklicih, ki pomagajo ljudem, da je zelo pogosto v medicini in še posebej v družinski medicini.
Pred 15 leti sem se počutil kot na vrhu sveta, delal sem v poklicu, ki ga obožujem, lahko sem delal veliko in bil za ta užitek celo plačan. Po 15 letih se vprašujem, kakšno strategijo naj uberem, da ne bom padel v depresijo ali doživel infarkta pred 50 letom.
Slovenska vlada je prejšnji teden sprejela aneks 2, s katerim denarno nagrajuje zdravnike, medicinske sestre in tehnike, ki delajo na pragu izgorelosti. V letu 2019 je v zdravstvu dovolj denarja in ministrstvo za zdravje samo razdeljuje denarne bombončke skupinam, ki so najbolj glasne. Zakaj se to dogaja? Ali je tako najlažje? Ali res ne znajo drugače?
Kaj bomo naredili zdravniki družinske medicine? Ali bomo dali odpovedi in raje delali v kakšni drugi ambulanti tri ali štiri dni v tednu za podobno plačo, kot smo delali sedaj 5 dni v tednu? Najbrž bodo nekateri delali enako kot doslej, torej hiteli in poskušali vsaj navidezno oskrbeti po 60, 100 in več pacientov na dan ter pri tem zaslužiti par sto evrov več na mesec. Vsaj nekateri zdravniki so prepričani, da to zmorejo in za to bodo sedaj še nagrajeni. Ali je to požrešnost? Katerih zdravnikov je v Sloveniji več, tistih ki bodo pobrali denar ali tistih ki bodo dvignili delovno knjižico?
V ZD Kranj je direktorica izjavila, da se bodo razmere kritično poslabšale, če izgubijo samo še dodatne štiri zdravnike. V celi Sloveniji bi potrebovali več sto novih mladih navdušenih zdravnikov, kot sem bil sam pred 15 leti. In novih mladih zdravnikov, ki se odločajo za družinsko medicino, je le peščica.
Prejšnjo sredo sem se popoldne vračal iz službe domov. V predhodnih 32 urah sem 13 ur preživel v redni ambulanti in 11 ur v dežurstvu. Pri speljevanju s parkirišča sem pri vzvratni vožnji spregledal ubogo drevo, ki že desetletja raste na parkirišču. Posledica je bila kar velika odrgnina na drevesu in nekaj počene plastike. Koliko stvari sem v 24 urah dela spregledal v ambulanti, ne bom nikoli izvedel. Upam, da bom vsaj dočakal, da bo v prihodnjih mesecih spregledala slovenska zdravstvena politika.
Kot mlad zdravnik nisem vedel, kaj je to 40 urni delovnik. Redna ambulanta, nočna dežurstva, pisanje doktorata, delo s študenti na katedri, vse to se je izmenjevalo z ustvarjanjem družine in prenavljanjem hiše.
Lahko bi rekel, da sem bil požrešen. Uspevalo mi je dobro poskrbeti za paciente in uspešno krmariti med delom in družinskim življenjem. Zakaj bi novim projektom in zadolžitvam rekel ne, saj mi je vse uspevalo?!
Leta so tekla in navdušenje nad delom v ambulanti, ko te vsak dan čaka okrog šestdeset pacientov s povprečno dvema težavama, je počasi usihalo.
Najprej je šlo, nato pa ...
Leta so tekla in navdušenje nad delom v ambulanti, ko te vsak dan čaka okrog šestdeset pacientov s povprečno dvema težavama, je počasi usihalo. Navdušenje nad družinsko medicino je bilo po dopustu takšno kot na začetku kariere. Po kakšnih dveh ali treh tednih dela v ambulanti pa bi spet potreboval 14 dni dopusta, da bi se vrnil prejšnji elan in veselje.
Pravijo, da je to izgorelost, da je to nekaj normalnega, da je zelo pogosto v poklicih, ki pomagajo ljudem, da je zelo pogosto v medicini in še posebej v družinski medicini.
Pred 15 leti sem se počutil kot na vrhu sveta, delal sem v poklicu, ki ga obožujem, lahko sem delal veliko in bil za ta užitek celo plačan. Po 15 letih se vprašujem, kakšno strategijo naj uberem, da ne bom padel v depresijo ali doživel infarkta pred 50 letom.
Potisnjeni v izgorelost
Slovenska vlada je prejšnji teden sprejela aneks 2, s katerim denarno nagrajuje zdravnike, medicinske sestre in tehnike, ki delajo na pragu izgorelosti. V letu 2019 je v zdravstvu dovolj denarja in ministrstvo za zdravje samo razdeljuje denarne bombončke skupinam, ki so najbolj glasne. Zakaj se to dogaja? Ali je tako najlažje? Ali res ne znajo drugače?
Kaj bomo naredili zdravniki družinske medicine? Ali bomo dali odpovedi in raje delali v kakšni drugi ambulanti tri ali štiri dni v tednu za podobno plačo, kot smo delali sedaj 5 dni v tednu? Najbrž bodo nekateri delali enako kot doslej, torej hiteli in poskušali vsaj navidezno oskrbeti po 60, 100 in več pacientov na dan ter pri tem zaslužiti par sto evrov več na mesec. Vsaj nekateri zdravniki so prepričani, da to zmorejo in za to bodo sedaj še nagrajeni. Ali je to požrešnost? Katerih zdravnikov je v Sloveniji več, tistih ki bodo pobrali denar ali tistih ki bodo dvignili delovno knjižico?
V ZD Kranj je direktorica izjavila, da se bodo razmere kritično poslabšale, če izgubijo samo še dodatne štiri zdravnike. V celi Sloveniji bi potrebovali več sto novih mladih navdušenih zdravnikov, kot sem bil sam pred 15 leti. In novih mladih zdravnikov, ki se odločajo za družinsko medicino, je le peščica.
Prejšnjo sredo sem se popoldne vračal iz službe domov. V predhodnih 32 urah sem 13 ur preživel v redni ambulanti in 11 ur v dežurstvu. Pri speljevanju s parkirišča sem pri vzvratni vožnji spregledal ubogo drevo, ki že desetletja raste na parkirišču. Posledica je bila kar velika odrgnina na drevesu in nekaj počene plastike. Koliko stvari sem v 24 urah dela spregledal v ambulanti, ne bom nikoli izvedel. Upam, da bom vsaj dočakal, da bo v prihodnjih mesecih spregledala slovenska zdravstvena politika.
Avtor zapisa je doc. dr. Janez Rifel, dr. med., specialist družinske medicine
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 19:31
Zadišalo je po svobodi
1. 12. 2023 ob 13:56
Balantič: pesnik v vojni ranjenega slovenstva
1. 12. 2023 ob 13:45
Kaj do zdaj vemo o novih Golobovih ministrskih kandidatih
30. 11. 2023 ob 19:37
SKD se vrača od mrtvih: Peterletov načrt za revitalizacijo krščanske demokracije
30. 11. 2023 ob 18:31
Ekskluzivno za naročnike
Zadišalo je po svobodi
1. 12. 2023 ob 13:56
Balantič: pesnik v vojni ranjenega slovenstva
1. 12. 2023 ob 13:45
Svobodnjaške norčije in desnosredinske kregarije
30. 11. 2023 ob 11:31
Prihajajoči dogodki
DEC
02
Predstavitev novih orgel GŠ Škofja Loka
16:00 - 17:30
DEC
03
DEC
03
Od Križa do čarobnega gradu Miramare
09:45 - 16:30
DEC
03
DEC
03
Za Abrahama, PVC 3
19:30 - 21:30
Video objave
Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 19:31
Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 17:35
Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika
Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
Pretresljive zgodbe rešenih otrok, ki so jih ugrabili teroristi Hamasa
27. 11. 2023 ob 18:31
Naj vas cenejše gorivo ne zavede: država si pri bencinu in nafti jemlje vse več
21. 11. 2023 ob 20:41
Je torej Izrael zagrešil vojne zločine?
19. 11. 2023 ob 20:49
Kaj storiti z denarjem, da ne bo na bančnem računu kopnel zaradi inflacije
17. 11. 2023 ob 17:31
7 komentarjev
Kugy
Matija, ni cilj obremenjevanje zdravnikov kot usluzbencev v sistemu. Druzinski zdravnik more imet koncesijo in obremenitev si more dolociti sam. Seveda mora biti tista minimalna obremenitev primerljiva z ostalimi razvitejsemi drzavami in mora omogocir prezivetje. Vse kar je vec je odvisno od njegovih sposobnostih, delavnostjo in zdravju in omogoca vecji zasluzek. Korektor kvalitete morajo biti pa pacienti s prepisom k drugemu zdravniku.
MEFISTO
Zdravstvo in slovenski bolniki so žrtve ideološke gonje o edini zveličavnosti javnega zdravstva, s katero skriva ljudska oblast lastno nesposobnost, da v zdravstvu naredi red, hkrati pa zadovolji apetite lobijev in posameznikov ter skupin, ki so blizu ljudski oblasti ter globoki državi.
Za te namene je zdravstvo zelo priročno, saj se v njem pretakajo milijarde državnega denarja in denarja zavarovancev. Nepreglednost nad trošenjem denarja, kompliciran ter z ideologijo prepreden sistem upravljanja zdravstva, razbohotena birokracija in neustrezna kadrovska politika pri upravljanju zdravstva so voda na mlin tistim, ki z zdravstvom, predvsem pa z njegovim denarjem, nimajo čistih namenov.
Bodite samo pozorni, kdo vse je lahko minister za ljudsko zdravje in kdo vse je lahko direktor UKC Ljubljana, pa vam bo vse jasno. To, kar je naprimer počela Cerarjeva ministrica za ljudsko zdravje, je mejilo že na pravo diverzijo, pa je kljub temu smela dočakati konec mandata, sam Cerar pa je za nagrado dobil prestižno ministrstvo za zunanje zadeve. Vse kaže, da se bo ta aktivistični amaterizem nadaljeval tudi pod aktualno vlado, ki tudi brez učinka meče v zdravstveni sistem kupe denarja. Minister za ljudsko zdravje pa svojo nesposobnost na tej funkciji, na kateri si je očitno zelo všeč, skriva, kot ostali, za floskulami o javnem zdravstvu. Približno tako, kot naj bi pet ali šest zasebnih osnovnih šol uničilo javni šolski sistem.
Zdravnike in ostalo medicinsko osebje je treba primerno in bolje plačati ter jih izločiti iz plačilnega sistema javnega sektorja, ki je dovolj dober le za birokrate v javni upravi, v kateri bodo do smrti uživali državno sinekuro.
Da ne bom predolg, še tole!
Vselej in povsod bom uveljavljal pravico, da me zdravi slovenski zdravnik in ne kak ranocelnik iz Makedonije, Bosne, Kosova ali Srbije, kjer jih proizvajajo na zalogo s temu primerno kvaliteto.
Kugy
Ko bo druzinski zdravnik samostojen subjekt v tej pogaci in bo placan na osnovi prjavljenih pacientov k njemu in bodo pacienti brez problema menjali zdravnika, ce ne bodo z njim zadovoljni, takrat bo mladi zdravnik se vedno motiviran, da pregleda tudi do 100 pacientov na dan.
Alojzij Pezdir
Dokler bo praktično edina alternativa vladajoče slovenske strankokracije: ali obramba tradicionalnih konservativnih privilegijev nedotakljivega "javnega" se pravi "državnega" zdravstva, ali uveljavljanje napredne svobodne poslovne pobude ter enakih sistemskih pogojev tako za razvoj javnega kot tudi zasebnega trga zdravstvenih storitev in zavarovanj, bo naše zdravstveno varstvo in zavarovalništvo po gospodarnosti in učinkovitosti še naprej stagniralo in nazadovalo, obremenjenost in nezadovoljstvo zdravstvenega osebja se bo stopnjevalo, čakalne vrste se bodo še naprej brezupno daljšale, korupcija,klientelizem in nepotizem v privilegiranem javnem (državnem) zdravstvu pa se bodo neovirano krepili in sistemsko nižali dosegljivi standard zdravstvenih zavarovancev.
Lažno dilemo med javnim in zasebnim zdravstvom bo potrebno čim prej nadomestiti z edino resnično neideološko odprto ter pozitivno alternativo, in sicer v skladu s pravico do svobodne poslovne pobude ter svobodne izbire med enakopravnimi ponudniki storitev na pravno urejenem trgu sistemsko omogočiti čim optimalnejši razvoj vseh poslovnih pobud in osebkov javnega in zasebnega sektorja v zdravstvu in zdravstvenem zavarovalništvu ter s tem optimalno izkoristiti vse kadrovske, finančne, organizacijske, strokovne in znanstvene zmogljivosti v prid zdravstvenih zavarovancev oz. v prid potencialnih pacientov v RS.
lojze19
Sem star sedemdeset let, delam še vedno po deset do dvanajst ur na dan (pogosto se resetiram v pisarni v soboto ali nedeljo), na dopustu sem povprečno osem dni ali manj na leto zadnjih 26 let, ob sedemdesetletnici sva bila z ženo tri dni (čez vikend) v Prekmurju. Odrasla otroka sta s svojima družinama meni podobna. Nič mi ne manjka, nisem izgorel, in kot bi rekel Cerar " ne jamram". Torej!
miha.curk
Moje spoštovanje, dobri ste da to zmorete. Poznam le malo takih. Ampak če zmorete vi, to še ne pomeni, da mora biti to družbena norma, tako kot tudi ne moremo od vseh pričakovati, da bodo v teku na 100 metrov enako hitri kot Usain Bolt. Tudi ne vem, kakšen poklic opravljate, ampak nekateri poklici so gotovo bolj izpostavljeni stresu in izgorelosti kot drugi. Mislim, da poskuša avtor med drugim opozoriti na to, da sicer zmore vsak dan pregledati vse paciente, ki pridejo v njegovo ambulanto, ampak ne zmore pa vsakega pregledati tako temeljito kot bi moral (če lahko od utrujenosti, ki je posledica 24 urne izmene spregleda drevo, lahko gotovo tudi kakšen simptom). Poleg tega, če nekaj ne deluje optimalno, potem je logično da to poskušamo izboljšati, saj smo ljudje, zato smo tudi izumili vse od avtomobilov, elektrike, pametnih telefonov. Zakaj ne bi malo svoje inovativnosti vložili tudi v izboljšanje počutja na delovnih mestih?
[email protected]
Bodite srečni, da imate take gene, predvsem pa bodite hvaležni Bogu, da ste tako zdravi. Pazite, da vas ne bo prevzel napuh. Mnogo ljudi v vaših letih je že pod rušo. Če ste danes zdravi, prav nič ne veste, kaj bo jutri. Malo ponižnosti vam ne bi škodilo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.