Politiki na Twitterju: najbolj agresiven Šarec, najbolj vsebinski Tonin

Potem, ko smo pred časom pregledali, katere medije nam v branje preko Twitterja priporočajo predsedniki največjih političnih strank, se tokrat osredotočamo na vsebino njihovih tvitov in retvitov.

Analizirali smo, v kolikšni meri je Twitter za Šarca, Fajonovo, Mesca, Janšo in Tonina orodje za podajanje programskih usmeritev, za promocijo sebe in stranke ter za agresivno odzivanje ali napadanje političnih nasprotnikov.

Zanimal nas je tudi odnos naštetih politikov do problematike širjenja novega koronavirusa.

Na profilu vsakega politika smo analizirali zadnjih 100 objav, ki so jih tvitnili pred petkovo interpelacijo ministra Aleša Hojsa. Tvite smo razdelili v tri glavne skupine.

V prvo smo uvrstili tiste, ki so namenjeni predstavitvi stališč, oziroma programa politikov in/ali njihove stranke. V drugo skupino smo uvrstili "negativne tvite"- tiste, ki so namenjeni odzivu na početje političnih in ideoloških nasprotnikov s pretežno negativno konotacijo, oziroma služijo napadu na njihova stališča. V tretjo skupino pa smo zbrali "nevtralne tvite" v smislu, da ne predstavljajo politikovih ali strankinih stališč, niti ne napadajo, oziroma se ne odzivajo na negativen način na dejanja političnih nasprotnikov. Sem sodijo tviti, ki promovirajo dejavnost politika ali stranke, deljenje drugih politično nevtralnih družbeno aktualnih vsebin, športne čestitke, osebne twiti in podobno.

Obenem pa smo še ugotavljali, ali se v njihovih tvitih pojavlja problematika koronavirusne situacije ter v kakšnem kontekstu - morda kot oblika osveščanja in pozivanja k spoštovanju zaščitnih ukrepov, nemara k ustvarjanju dvoma v njihovo potrebnost, ali na kakšen drug način.

Janez Janša


Kot smo zapisali že v članku o medijih, ki nam jih priporočajo v branje, je Janša med vsemi vidnejšimi slovenskimi politiki najbolj zagret tviteraš - na dan objavi ali deli tudi do 20 tvitov.

Zaradi tega je dejansko absolutni rekorder v vseh naših kategorijah in morda od tod občutek, da na Twitterju večinoma napada nasprotnike v politiki in medijih.

A ko pregledamo presek zadnjih stotih tvitov, je slika nekoliko drugačna. Približno polovica njegovih tvitov sodi v tretjo, to je "nevtralno" kategorijo - v njih ne napada, a tudi ne deli lastnih programskih stališč. Za sporočanje lastnega ali strankinega programa, vsebinskih ciljev, za katere se zavzemajo v SDS, je porabil 7 odstotkov svojih tvitov. Za negativne odzive, oziroma napade na nasprotnike v politiki, medijih in drugod, pa je objavil 28 od stotih tvitov, ki smo jih upoštevali v raziskavi. Po deležu teh se uvršča šele na 4. mesto med petimi predsedniki strank, ki smo jih vzeli pod drobnogled.

Med vsemi temi je Janša tisti, ki največ tvita o COVID-19. Takšnih tvitov je med stotimi 14, pri čemer v dvanajstih poziva k spoštovanju zaščitnih ukrepov, dva pa sta v tem smislu nevtralna.

Marjan Šarec


Marjan Šarec med vsemi petimi predsedniki strank Twitter uporablja najredkeje - svoje opazke - praviloma pikre, cinične odzive, objavlja na nekaj dni.

Takšnih, torej negativističnih odzivov ali napadov na politične nasprotnike je kar štiri petine vseh njegovih objav na Twitterju. Večinoma gre za cinizme, sarkastične komentarje na početje SDS, oziroma vlade na splošno, med posamezniki pa mu najbolj leži v želodcu sokrajan Matej Tonin. Najpogosteje ponavljajoči Šarčev komentar pri odzivanju je: "Ah ja."

Klik za povečavo


Slaba desetina Šarčevih tvitov je "nevtralnih", za predstavitev svojih ali strankinih vsebinskih stališč pa je uporabil 5 odstotkov objav na svojem profilu.

Glede koronavirusne situacije v Sloveniji je Šarec tvitnil kar šestkrat - od tega petkrat v negativnem smislu glede upoštevanja sprejetih zaščitnih ukrepov. Kakršnegakoli poziva k njihovem spoštovanju ni bilo, en tvit pa je bil nevtralen.

Tanja Fajon


"Drugače", je bil slogan Tanje Fajon ob prevzemu mesta vršilke dolžnosti predsednice Socialnih demokratov. Ta "drugače" se na Twitterju odraža drugače, kot smo morda pričakovali.

Za predstavitev svojih in strankinih vsebinskih stališč je namreč Fajonova uporabila le dobro desetino svojih tvitov, kar pa jo še vedno uvršča na drugo mesto med opazovanimi politiki.

43 od 100 tvitov je nevtralnih v smislu promoviranja svojih obiskov in aktivnosti po Sloveniji in v Evropi. Skoraj polovico pa jih je uporabila pretežno za zgražanje nad početjem vlade RS, oziroma za napadanje njenih politik in stališč.

Tanja Fajon koronavirusni krizi na Twitterju skorajda ne namenja pozornosti. V zvezi z njo je tvitnila le dvakrat. Obe objavi bi lahko razumeli kot sejanje dvoma v ustreznost zaščitnih ukrepov proti širitvi koronavirusa, ki ta čas veljajo v Sloveniji.

Luka Mesec


Tudi Luki Mescu je, podobno kot Tanji Fajon, Twitter kot politično orodje domač. A v glavnem za negativno odzivanje, oziroma napadanje stališč političnih nasprotnikov, medtem ko ga za predstavitev vsebinskih stališč stranke praktično ne uporablja.

Takšna sta zgolj dva od zadnjih stotih tvitov koordinatorja Levice. Četrtina sodi v kategorijo "nevtralnih", kar 72 od stotih pa je uporabil za negativen odziv, oziroma napad na politiko Vlade RS. Ob Janezu Janši ima Mesec še posebej v zobeh Mateja Tonina, kar je tudi posledica političnega dvoboja teh strank okrog investicij v Slovensko vojsko.

Tako kot Fajonova tudi Mesec v opazovanem obdobju njegovih stotih objav o koronavirusni krizi praktično ni tvital. Delil je zgolj en tvit, ki je odražal negativen odnos do aplikacije #ostanizdrav.

Matej Tonin


Mnogo bolj "prijazen" do svojih političnih tekmecev pa je na Twitterju predsednik NSi, Matej Tonin. Edini tvit med pregledanimi stotimi, ki ga je namenil negativističnem odzivu na početje drugih politikov, je letel na stranko Levica v razpravi o investicijah v Slovensko vojsko.

Sicer pa je Tonin 20 odstotkov svojih tvitov namenil predstavitvi bodisi lastnih, bodisi strankinih stališč glede programov, ki jih izvršujejo znotraj vlade, kar je največ od vseh politikov v naši analizi. Preostale slabe štiri petine pa je pretežno namenil promociji svojih aktivnosti v vlogi ministra za obrambo, pa tudi deljenju medijskih in drugih vsebin ter spremljanju terenskih aktivnosti Slovenske vojske.

A tudi Tonin, za razliko od svojega strankarskega kolega in ministra za delo, Janeza Ciglerja Kralja, pozornosti koronavirusni situaciji v svojih tvitih ne namenja. V zvezi z njo namreč ni objavil niti enega čivka med stotimi pregledanimi tviti.

KOMENTAR: Rok Čakš
Da je opozicija bolj agresivna od pozicije, ni nič nenavadnega. Pa vendar ...
Naša analiza tvitanja predsednikov petih parlamentarnih strank daje nekoliko drugačno sliko, kot se sicer zdi ob poročanju osrednjih medijev. Občinstvo le-teh namreč dobi občutek, da je daleč najbolj napadalni tviteraš med vsemi aktivnimi politikami nedvomno Janez Janša, medtem ko se drugi politiki takšne taktike poslužujejo redkeje. Če upoštevamo kriterij absolutnega števila objav, prav lahko drži, da agresivnih Janševih največ. A dejstvo je, da za negativistične odzive in napade političnih nasprotnikov Twitter v največjem deležu uporabljata Marjan Šarec in Luka Mesec, v tem smislu pa ni nedolžna tudi Tanja Fajon. To je po svoje sicer razumljivo, saj v demokracijah velja, da je opozicija tisti prvi kritični nadzornik oblasti. A slednje še ne opravičuje, da je brez lastnih idej in rešitev, kar se odraža tudi v majhnem deležu objav pri opozicijskih liderjih, namenjenem predstavitvi lastnih stališč, politik in rešitev. Pri predsednikih strank leve opozicije pa najbolj bode v oči odsotnost tvitov, ki bi njihove volivce spodbujala k spoštovanju zaščitnih ukrepov proti širjenju okužb s COVID-19. Nasprotno, skoraj šokantno je število objav, ki sejejo dvom v njihovo koristnost, oziroma celo bolj ali manj neposredno nagovarjajo sledilce k njihovem nespoštovanju. Še posebej je to očitno za uporabi aplikacije #ostanizdrav, pri SD-ju pa zadnje čase tudi glede nošenja mask posebej v šolah. Vse to kaže, da slovenska politika ostaja globoko razdeljena tudi pri eklatantnih vprašanjih v zvezi z zagotavljanjem javnega zdravja, ter da tudi tu, namesto občih, prevladujejo ozki politikantski interesi. Slednje je v situaciji, ko se zdi, da v državi koronavirusna situacija uhaja iz nadzora, spirala pa se poglablja zaradi vse večje brezbrižnosti ljudi, močno zaskrbljujoče in nedvomno v minus, če ne sramoto celotne politike, ki dogovora o skupnem nastopu proti skupni nevarnosti očitno ni zmožna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike