Plenković zbral podpise za tretji mandat na čelu vlade, v koalicijo z Domovinskim gibanjem in manjšinami, a brez srbske

Foto: Facebook, HDZ
POSLUŠAJ ČLANEK

Andrej Plenković je zbral potrebnih 76 podpisov poslancev za kandidaturo za mandatarja že tretje zaporedne hrvaške vlade. Poleg 61 poslancev lastne HDZ je 12 podpisov od sicer trinajstih poslanskih mest, ki jih imajo, zagotovilo konservativno Domovinsko gibanje (DP), preostanek do potrebnih 76 podpisov pa zagotavljajo predstavniki manjšin, a na zahtevo DP brez srbske, s katero je HDZ vladala doslej.

Domovinsko gibanje v novo vlado prinaša ministrstvo za demografijo, muzej komunističnega terorja, vračanje hrvaških izseljencev in konec ideološke kolonizacije.

Po volitvah 11. aprila je pred Hrvaško nova koalicija. Pričakovano jo bo sestavljala zmagovalka volitev, Hrvaška demokratična zveza (HDZ) aktualnega premierja Andreja Plenkovića, ki se podaja po tretji zaporedni mandat na čelu hrvaške vlade. Včeraj je oznanil, da ima zbranih vsaj 76 potrebnih podpisov poslancev Sabora, kolikor jih potrebuje za izvolitev. Danes je znano, da jih imajo 78.

Osrednja akterja volitev sta bila aktualni premier Plenković in nekdanji premier iz vrst Socialdemokratov (SDP) in aktualni predsednik države Zoran Milanović. Čeprav običajno to ni v navadi, se je Milanović aktivno vključil v kampanjo socialdemokratske stranke ter napovedal celo, da se bo potegoval za mesto premierja, čeprav mu ustava kot aktualnemu predsedniku onemogoča kandidaturo na volitvah, s čimer je povzročil precejšen škandal.

Koalicija Reka pravice, kot se je imenovala koalicija pod vodstvom SDP, je kljub očitkom korupcije v HDZ, doživela boleč poraz in osvojila le 42 mandatov, medtem ko jih je uspela HDZ zadržati 61, kar je sicer 6 manj, kot so jih imeli do sedaj.

HDZ je do sedaj vladala sama v kombinaciji s predstavniki manjšin. Teh je v Saboru 8, trije od tega predstavniki srbske manjšine, po eden pa še madžarske, italijanske, madžarske, romske in bošnjaške manjšine.

Z novim ministrstvom za demografijo in lažje vračanje izseljencev

Za nadaljevanje vladanja na čelu hrvaške vlade je Plenković tokrat moral skleniti koalicijo, pri čemer je bilo Domovinsko gibanje najbolj naraven zaveznik. Gre za konservativno stranko, ki je nastala iz nekdanjih članov HDZ, ki so ocenili, da je njihova nekdanja stranka zavila preveč proti sredini.

Domovinsko gibanje bo v novi vladi vodilo tri ministrstva od skupno 17-ih, in sicer kmetijsko, gospodarsko ter novoustanovljeno ministrstvo za demografijo in priseljevanje. S tem Hrvaška postaja prva evropska država, ki ima ministrstvo za demografijo na ravni vlade.

Hrvaška se zaveda, da je demografija zanje velik problem. Pri zadnjem popisu prebivalstva se je namreč izkazalo, da na Hrvaškem živi kar 700.000 ljudi manj, kot jih je pred desetimi leti, na ravni Evropske komisije pa je podpredsednica komisije in komisarka za področje demografije prav hrvatica Dubravka Šujica, prav tako iz vrst HDZ. Tudi sicer je HDZ med glasnejšimi članicami, ko gre za opozarjanje na problem demografije, ki je med drugimi krizami pogosto nekoliko zapostavljena.

Na področju imigracije se domovinsko gibanje zavzema tudi za olajšanje vračanja hrvaških izseljencev in njihovih potomcev, predvsem s področja Južne Amerike, kjer nameravajo odpreti dodatna diplomatska predstavništva. »Lažje je dobiti delovno vizo za delavca iz Azije, kot naši ljudje iz Južne Amerike dobijo potne liste in druge dokumente,« je povedal poslanec DP Nikola Bartuljica.

Proti ideološki kolonizaciji

Med ključnimi zahtevami, ki jih je v koalicijskih pogajanjih podalo Domovinsko gibanje je tudi »konec ideološke kolonizacije Hrvaške«. Iz učnih načrtov tako nameravajo izključiti vse vsebine, ki se nanašajo na spolno ideologijo in poskuse indoktrinacije otrok v šoli.

Ker DP ni dobilo tudi ministrstva za kulturo, svojega podpisa pod Plenkovićevo kandidaturo ni podal 13. poslanec Domovinskega gibanja Josip Jurčević, ki je ob tem povedal, da politiki Plenkovića ne zaupa. Domovinsko gibanje bo sicer odločalo, ali bodo Jurčevića zaradi tega izključili iz stranke, saj nekateri vidni člani stranke ocenjujejo, da se je s to potezo obnašal neprimerno.

Med drugimi cilji so tudi samooskrba s hrano in obnova hrvaškega podeželja, ki se zadnja leta pospešeno prazni, vzpostavitev muzeja terorja komunističnega režima.

Brez srbske manjšine

Preostanek glasov za sestavo vlade bodo zagotovili predstavniki manjšin, a brez srbske. Vse tri sedeže srbske manjšine je osvojila Srbska samostojna demokratska stranka (SDSS), ki je sicer s Plenkovićem sodelovala do zdaj. Kot pogoj za vstop v koalicijo je Domovinsko gibanje zahtevalo izključitev sodelovanja s SDSS. Koalicija bo tako sodelovala zgolj s preostalimi predstavniki manjšin, ki so običajno v Saboru do zdaj sodelovale kot enota.

Med 78 podpisniki podpore Plenkoviću tako ni treh poslancev SDSS. DP se zavzema tudi za omejitev financiranja srbskih medijev na Hrvaškem.

KOMENTAR: Peter Merše
Uvod za dogajanje v Evropi?

Hrvaške parlamentarne volitve, ki so bile zadnje nacionalne volitve pred Evropskimi, pa nudijo tudi nekaj vpogleda, kaj se utegne zgoditi po Evropskih volitvah. Podobno kot na Hrvaškem se pričakuje dober rezultat desne sredine, še posebej porast Evropskih konservativcev in reformistov ter dejstvo, da bodo sredinske stranke, združene v Evropski ljudski stranki, morale sodelovati tudi s skupinami desno od nje, s katerimi so do sedaj sodelovali le pogojno.

Podobno kot se pred volitvami sodelovanja z Domovinskim gibanjem ni omenjalo posebej na glas, je slednje po volitvah postalo realnost in podobno se pričakuje, da bo tudi v Evropskem parlamentu nastala potreba po sodelovanju desno od EPP, čeprav so to do sedaj problematizirale predvsem leve skupine, s katerimi je EPP koalirala do sedaj, kar je v zadnjem mandatu Evropski parlament in komisijo potegnilo močno v levo.

Z omenjenimi spremembami se pričakuje tudi, da bo vprašanje demografije dobilo večji odmev na Evropskem parketu, nekoliko manj pa bi utegnilo biti vsiljevanja LGBTQ agende ter teorije spola. A za kaj takega morajo konservativci najprej pokazati dober rezultat na evropskih volitvah, nato pa tudi nekaj politične spretnosti pri pogajanjih o sestavi nove Evropske komisije. Počutje volivcev na Hrvaškem, pred meseci pa tudi v več drugih evropskih državah kaže, da je teren za to pripravljen, nikakor pa bitka še ni dobljena.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vino, čisto vino
Ko Golob sanja o zmagi
25. 6. 2024 ob 12:12
Poplave, 2023, Slovenija
Je vlada zavajala EU komisijo?
24. 6. 2024 ob 12:36
sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01