Pesem, ki poziva k uboju belega kmeta, res ni sovražni govor?

vir: Twitter @ewnupdates
POSLUŠAJ ČLANEK
»Vodja tretje največje stranke v južnoafriškem parlamentu na shodu poziva k poboju belcev«. Takšen naslov bi verjetno lahko prebrali marsikje, če bi šlo za desničarsko gibanje. A ker se trenutno dogajanje ne sklada s prevladujočo narativo »vzpona skrajne desnice«, v osrednjih medijih česa takega ni zaslediti ... 

Ekonomski borci za svobodo (EFF) je južnoafriška skrajno leva panafrikanistična in marksistično-leninistična politična stranka. Leta 2013 jo je ustanovil (sedaj izključeni) nekdanji predsednik Mladinske lige Afriškega nacionalnega kongresa (ANCYL) Julius Malema s svojimi zavezniki. 

Malema je kontroverzen politik, v preteklosti večkrat obtožen spodbujanja sovražnega govora. Skupina za državljanske pravice AfriForum ga je že spravila pred sodišče, ko je vložila pritožbo, da bi dve pesmi Dubul'ibhunu (Ustreli Bura) in Biza a ma'fire brigade (Pokličite gasilsko brigado), ki ju je Malema v preteklosti zapel na shodih, razglasili za sovražni govor in nepravično diskriminacijo. 

Sovražni govor ali simbol upora proti apartheidu? 


Na shodu prejšnji teden je Malema zopet zapel pesem Ustreli Bura. Pesem izvira iz boja proti apartheidu, ko je bila prvič zapeta v znak protesta proti apartheidski vladi Južne Afrike. Buri so namreč beli potomci nizozemskih naseljencev. Kritiki pesmi trdijo, da pesem spodbuja nasilje in jo je mogoče tudi delno kriviti za nasilne napade na južnoafriške kmetije v lasti belcev. Besedilo omenjene pesmi je že bilo razglašeno za sovražni govor, vendar je bilo kasneje razglašeno, da ni sovražna oziroma se nanaša na kritiko sistema apartheida.  



John Steenhuisen, vodja največje južnoafriške opozicijske stranke, Demokratske zveze (DA), je v ponedeljek obsodil Malema in opozoril: »To je človek, ki je odločen zanetiti ... državljansko vojno.« Kasneje je opozoril, da je Malema »krvoločni tiran«, ki poziva k »množičnim umorom«. Trdil je tudi, da bo tožilec proti Malemi vložil pritožbo pri Svetu ZN za človekove pravice. 



V DA menijo, da imajo politični voditelji večjo odgovornost za spodbujanje izgradnje države in socialne kohezije in da Malemovo prepevanje »rasno hujskaške fraze postavlja nevaren precedens, ki spodkopava pot naše države k spravi«. 

Velika neenakost in visoka stopnja kriminala 


Umori na kmetijah so v Južni Afriki velik problem. Nekatere skupine aktivistov bele manjšine trdijo, da so žrtve »belega genocida«, katerega cilj je prisiliti lastnike zemljišč v beg. 

Približno 70 odstotkov kmetijskih zemljišč v zasebni lasti v Južni Afriki je v lasti belcev, ki sicer predstavljajo manj kot 9 odstotkov 58-milijonskega prebivalstva države. Glede na veliko število umorov v tej državi naj bi umori belcev predstavljali le majhen odstotek vseh umorov. 

Leta 2018 je raziskovalec kriminala na Inštitutu za varnostne študije Johan Burger v poročilu ugotovil, da ni podatkov, ki bi povezovali trditve, da so bili beli kmetje tarča rasne agende. Podatki Transvaalske kmetijske zveze Južne Afrike (TAU SA) so pokazali, da je bilo v obdobju 2017–2018 med 206 napadi 33 umorov na kmetijah, uradna policijska statistika pa kaže, da je bilo izmed 561 prijavljenih umorov 62 umorov na kmetijah. Umori na kmetijah so vključevali tudi napade na kmečke delavce ter črne kmete.

Burger je v svojem poročilu tudi opozoril, da so statistični podatki neuradnih subjektov pogosto različni, njihova verodostojnost pa je bila pogosto vprašljiva, zaradi česar je težko natančno oceniti obseg problema umorov na kmetijah v Južni Afriki. To je po njegovih besedah vodilo do neutemeljenih trditev, da proti belim kmetom v Južni Afriki poteka genocid. 

A raziskava TAU SA med letoma 1990 in 2017 je pokazala, da so bili žrtve umorov na kmetijah, ki so jih zabeležili, večinoma belci. Od 1697 umorov na kmetijah v tem obdobju je skupina ugotovila, da je bilo 87,6 % žrtev belcev in 12,4 % temnopoltih (skupaj 241, od tega 137 kmečkih delavcev). 

»V nasprotju z neodgovornimi trditvami nekaterih lobističnih skupin poboji na kmetijah niso etnično čiščenje. Niso genocidni. Gre za kazniva dejanja in jih je treba obravnavati kot take,« pa je leta 2020 dejal južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Več znanega, kako vas bosta Nika Kovač in Robert Golob preganjala zaradi "sovražnega govora"
  • 19. 07. 2023
Preplah na omrežjih: Ministrstvo za digitalno preobrazbo uvaja spletno policijo! Dr. Avbelj: Pretirane skrbi
  • 16. 08. 2023
»Imamo najbolj nesposobno vlado vseh časov.« Kako dolgo bomo še lahko zapisali kaj takega?
  • 03. 08. 2023