Partizansko nasilje na Dolenjskem leta 1942 (6. del): Partizanska morija v Stopičah pri Novem mestu

12. julija 1942 so partizani v Hrušici pri Stopičah ugrabili župana Franca Brulca, sina Jožeta, soseda Alojza Kastrevca, očeta šestih otrok, ter na Zajčjem Vrhu Franca Turka, očeta šestih otrok. V Gabrju so jih hudo mučili, tudi z ognjem, nato pa v bližnjem gozdu umorili.

Nadaljujem s seznamom partizanskih umorov »nepopolnih« družin in posameznikov. 

25. junija 1942 so partizani v Starem trgu ob Kolpi ubili Marijo Gregorič, staro 45 let; njen mož je bil v Kanadi. Isti dan so ubili tudi njenega sina Petra, starega 17 let. 2. julija 1942 so partizani pri Vinkovem Vrhu umorili prvega člana družine Mihič z Gornjega Vrhovega pri Prečni, logarja Jožeta (1898). Žena Ana (1899) je v začetku septembra izvedela za možev grob. Poskrbela je, da so ga odkopali in prepeljali na pokopališče v Dolnjo Stražo. 24. septembra zvečer so partizani ponovno vdrli v Mihičevo hišo, jo izropali in odgnali s seboj v gozd 43-letno vdovo Ano in jo po hudem mučenju 25. septembra sežgali.

Umor župnika Omahna 

7. julija 1942 so partizani v Dragatušu ugrabili, nato pa umorili župnika Jakoba Omahna. Takrat so ugrabili tudi Matijo Šimca (1897) in njegovega sina Franca (1922) iz Podloga pri Dragatušu. Župnika Omahna so umorili pri vasi Zagradec, kjer so ga izkopali po petinpetdesetih letih, aprila 1999, in pokopali na pokopališču (Janko Maček, Kdo je uničil enotnost Belokranjcev, Zaveza, štev. 48, 2003). 21. julija 1942 so partizani v župnišču na Suhorju ugrabili župnika Janeza Raztresena in ga odgnali v svoje taborišče pri Brezovi Rebri. Tam so ga strašno mučili in nato 22. julija umorili. Rodil se je v Šentjoštu nad Horjulom, v Suhor pa je prišel leta 1930.

Morija v Stopičah 

Iz občine Stopiče pri Novem mestu so partizani v nekaj tednih ubili okrog dvajset ljudi, češ da so bili povezani z nepartizanskim Štajerskim bataljonom oziroma Nacionalno ilegalo, tudi Jugoslovansko vojsko v domovini, zato so jih razglasili za izdajalce. Šlo je za komunistični ekskluzivizem oziroma totalitarizem, za ubijanje političnih nasprotnikov v revolucionarnem boju za oblast. Po Kardeljevi »logiki« so politične nasprotnike ubijali, ni jih smelo biti. O tem Saje v knjigi Belogardizem nič ne ve. Vrstni red dogajanja je ključen za razumevanje dogajanja in za podajanje resnice o tem. Krivci so bili napadalci, nasilneži, zločinci, ne pa branilci pred tem brezumnim nasiljem, ki so jih komunisti prisilili v obrambo v izjemno težkih pogojih okupacije, to je ob prisotnosti okupatorja, ki je zasledoval svoj interes. 

12. julija 1942 so partizani na domu v Hrušici pri Stopičah ugrabili dva člana družine Brulc, župana Franca (1889) in mladoletnega sina Jožeta (1925). Takrat so ugrabili tudi Brulčevega soseda Alojza Kastrevca, očeta šestih otrok, na Zajčjem Vrhu Franca Turka, očeta šestih otrok, najstarejši sin France je tedaj imel dvanajst let, najmlajši je bil star komaj pet mesecev. V Gabrju so jih hudo mučili, tudi z ognjem, nato pa v bližnjem gozdu umorili. 

Začeli so izkopavati umorjene 

16. julija so v gozdu pri Malem Orehku zabodli in ubili 37-letnega posestnika Franca Ovnička z Zajčjega Vrha. 18. julija so v Verdunu ugrabili Matijo Turka. Domača kmetija, kjer je živel z ženo Ano, hčerko in sinom, je komaj omogočala skromno preživetje. Poleg Turka so tisti dan odgnali v Gaberje še 11 mož in fantov iz stopiške fare. Skoraj hkrati s Turkom iz Verduna so odgnali njegova svaka iz Šentjošta, 30-letnega Antona in eno leto mlajšega brata Alojza Vidmarja, vendar je bil njun grob čisto na drugi strani, pri Podljubnu. 23-letno Marijo Kastrevc iz Hrušice in 27-letno Frančiško Ovniček iz Pangrč Grma so ugrabili 29. avgusta in ju po mučenju umorili v bližini »fabrike« na Gorjancih.

Zelo tragična je zgodba Janeza Mežnarja in Alojza Turka iz Malega Orehka. Bila sta soseda in prijatelja, stara komaj 17 let. Partizani so ju ugrabili, ko sta se vračala iz vinograda, kjer sta privezovala mladje. Prignali so ju na Zajčji Vrh in ju zaprli v Vidičev svinjak, naslednje jutro pa na Vidičevem vrtu ustrelili. 20. julija so umorili Jožeta Ravniha, cerkovnika iz Malega Orehka. 

Oktobra 1942 so imeli legisti (protorevolucionarji) v vaseh pod Gorjanci že toliko moči, da so začeli odkopavati plitve grobove po gozdovih in voziti posmrtne ostanke žrtev komunističnega nasilja na domača pokopališča. 28. in 29. oktobra 1942 so imeli na pokopališču v Stopičah deset krst. 

Umori brez konca in kraja 

16. julija 1942 so partizani v Logu pri Kompoljah v Dobrepoljski dolini umorili sestri Antonijo Kunc (1904) in Ano Dovč (rojeno Kunc, 1916). Skupaj z njima so ubili tudi Janeza Heglerja iz Podtabora pri Strugah (1873). Sestri Kunc sta bili doma v Ljubljani. Družina je živela v Rožni dolini št. 32 (zdaj 36), bilo je devet otrok. 18. julija 1942 so partizani ugrabili in umorili brata Vidmar iz Šentjošta pri Stopičah, 30-letnega Antona in eno leto mlajšega brata Alojza. Njun »grob« je bil pri Podljubnu. 20. julija 1942 so partizani pri Vodenicah pod Gorjanci umorili tri člane družine Lisec, begunce s Kržišča pri Raki, ki so živeli na Dobravici pri Šentjerneju: mater Terezijo (1888), ki je zapustila pet otrok, ter hčerki Marijo (staro 20 let; 1922) in Nežo (staro 18 let, 1923). 21. julija 1942 so partizani umorili prvega člana družine Makše iz Biške vasi pri Globodolu, Franca (1897); ubili so ga na Kočevskem. Tam so ubili tudi Antona Makšeta (1900).

Julija 1942 so partizani ubili brata Pirc iz Malega oz. Velikega Podljubna pri Šmihelu, Martina (1916) in Janeza (1918). 

16. julija 1942 so partizani v Logu pri Kompoljah v Dobrepoljski dolini umorili sestri Antonijo Kunc in Ano Dovč ter skupaj z njima Janeza Heglerja iz Podtabora pri Strugah. 

Ubijanje beračev 

Julija 1942 so partizani pri Črnomlju ugrabili brata Hudorovac, Antona in Adolfa, ter ju umorili na Mavrlenu. 

Partizani so julija 1942 skupaj z umorjenimi Romi iz Kanižarice (21. julija) na območju Mavrlena ubili tudi dva člana družine Bukovec s Tanče Gore, očeta Franca in sina Franca. 

1. avgusta 1942 so partizani ustrelili brata Erjavec iz Stične, najprej Jožeta (1878), nato pa še Franca (1886). Oba sta bila berača. 17. avgusta 1942 so partizani na domu v kraju Male Vrhe (ali Mevce, štev. 1; vas med Muljavo in Polževim) ugrabili zakonca Hribar; Antona (1899) in Alojzijo (1910). Odgnali so ju ponoči in ju umorili na bližnjih Velikih Vrheh (blizu cerkve Sv. Duha na Polževem, v Jakobčevi dolini pri Polževem). Ubita sta zapustila dve hčerki, stari šest in sedem let. Novembra 1943 so ju izkopali domobranci iz Stične. Pokopali so ju na pokopališču ob cerkvi Janeza Krstnika na Kravjeku.

Umorili in vrgli v jamo 

27. avgusta 1942 so partizani blizu cerkve Sv. Duha na Polževem (v Jakobčevi dolini) umorili sestri Žnidaršič iz Gorenje vasi pri Stični, Frančiško (staro 71 let) in Julko Žnidaršič (staro 68 let). Bili sta potovki. Izkopali so ju vaški stražarji iz Stične novembra 1942. Umorili (zakopali) so ju na istem mestu kot 17. avgusta zakonca Hribar.

Poleti 1942 (v času žetve) so partizani »obsodili« na smrt zakonca Štiglic s Cerovca pri Semiču, Štefana (1890) in Marijo (1887). Štefan je bil oskrbnik gradu na Krupi. Umorili so ju in vrgli v bližnjo jamo. Pridružili so jima še Mici Inkert, služkinjo z gradu na Krupi.  

Poleti 1942 so partizani v Starem trgu ob Kolpi ubili dva člana družine Koce, Mihaela (1909), brata politika dr. Juraja Koceta. 7. julija 1942 so ubili še njegovo sestro Katarino Perc (roj. Koce, 1903) iz Starega trga 18; njen mož je bil v Nemčiji. 

Poleti 1942 so partizani v Žužemberku umorili zakonca Fink, Andreja (1877) in Pavlo (1897), rojeno Valant. 

Grozovito so jih mučili 

Pozno poleti 1942 so partizani v Žužemberku umorili zakonca Franca in Amalijo Zaletel, po domače Špel. Bila sta občinska reveža. Skupaj z njima so umorili tudi poročnika jugoslovanske vojske Štefana Krča, s privzetim imenom Janez Zabret, in Janeza Porebra iz Soteske, očeta treh malih otrok, ki je bil odličen sodelavec v katoliških prosvetnih organizacijah. Vse štiri so komunisti odgnali na Vinkov Vrh, jih privezali na drevesa in na grozovit način mučili do smrti. 

5. septembra 1942 so partizani v Sevnem pod Trško Goro pri Otočcu, takrat Št. Petru pri Novem mestu, umorili Jelo Pelko (1882) in njenega 17-letnega sina Alojzija (1926). 8. septembra 1942 so partizani vdrli na Otočec, takrat Št. Peter pri Novem mestu, ugrabili, nato pa pod Starim Gradom umorili ostarela zakonca Teropšič; mož Jurij (1871) je bil star 68 let, žena Frančiška (1900) pa 42. Hišo so tudi izropali, poklali prašiče in ukradli denar.

Vse štiri so partizani odgnali na Vinkov Vrh, jih privezali na drevesa in na grozovit način mučili do smrti. 

Nadaljevanje prihodnjič.