Orožje v boju za prevlado nad nebom Ukrajine: katere sisteme imajo Rusi in katere Ukrajinci

V zadnjem času se mnogo govori o tem, ali naj Nato zapre zračni prostor nad Ukrajino. Nekatere vlade, med njimi slovenska, podpirajo ukrajinskega predsednika Zelenskega, ki roti Zahod, da je takšna poteza nujna, saj veliko večino žrtev in škode, ki jo utrpi napadena ukrajinska stran, Rusi povzročijo z zračnimi oborožitvenimi sistemi (letala, rakete). Zaprtje zračnega prostora bi pomenilo sestrelitev vseh objektov v zraku, kar bi Ukrajincem dalo precej boljše izhodišče na bojišču, predvsem pa bi preprečilo civilne žrtve in humanitarno katastrofo.

Nato na drugi strani meni, da bi takšna poteza pomenila neposreden spopad med Natom in Rusijo, ki bi lahko vodil v uporabo jedrskega orožja in nenazadnje do uničenja nepredstavljivih razsežnosti. Do tedaj Ukrajinci v zračnih bojih ostajajo bolj ali manj sami. Poglejmo, kakšne sisteme premoreta ena in druga stran ter kakšni so njihovi učinki.

Ukrajinsko letalstvo predstavlja šibko točko oboroženih sil te države. Kar ga je po začetnih spopadih vojne pred osmimi leti še ostalo, je zastarelo. Največja težava je, da gre za letala, proizvedena na ozemlju Rusije v času Sovjetske zveze, zato je pridobivanje rezervnih delov po letu 2014 za Ukrajince izredno težavno. Tudi sicer se njihovo letalstvo ni pretirano moderniziralo; gre predvsem za letala in helikopterje iz 70. in deloma 80. let prejšnjega stoletja.

Ukrajinci trenutno uporabljajo lovska letala Suhoj Su-24 (v uporabi 12), Su-25 (v uporabi 13, štirje sestreljeni), Su-27 (v uporabi 29, trije sestreljeni) ter MiG-29 (v uporabi 35, 2 sestreljena), pa tudi transportna letala Iljušin Il-76, Antonov An-24 in An-26 ter izvidniško letalo An-30. Kar se tiče letal proizvajalca Antonov, je stanje nekoliko boljše, saj gre za letala ukrajinske izdelave; ti se trenutno v veliki meri uporabljajo za dostavo orožja in opreme iz držav Nata, predvsem s Poljske in iz Romunije. Poleg tega ukrajinsko letalstvo uporablja še ruske transportne helikopterje Mil Mi-8 in Mil Mi-9 (statistika povzeta po portalu World Air Forces). Po trenutno dostopnih podatkih je bilo od začetka vojne sestreljenih 10 ukrajinskih in 9 ruskih lovcev ter en ukrajinski in pet ruskih helikopterjev.

Oznaka "v uporabi" je zaradi pomanjkanja delov zelo pogojna in podatki o tem, koliko ukrajinskih (predvsem lovcev) dejansko leti, niso dostopni. Kot je pred kratkim za CNN povedal analitik Nick Reynolds, je "čudež, da sploh še letijo". Kljub temu pa so Ukrajinci pred dnevi takole z letali napadli okupirano letališče v Hersonu:

https://twitter.com/Libertarec/status/1503882738201411587

Ukrajinsko letalstvo je sicer načrtovalo, da bo s sodobnejšimi orožji ter navigacijskimi sistemi posodabljalo obstoječa letala do konca njihove življenjske dobe leta 2035, a v trenutnih razmerah se to zdi nemogoče. Večjo verjetnost za uspešno krepitev ukrajinskega letalstva imajo donacije tujih držav v obliki letal; Poljska je pred časom tako predlagala, da bi Ukrajini preko ZDA poslala vse svoje lovce MiG-29. ZDA predloga niso sprejele.

To potezo je ameriški letalski strokovnjak Herbert Carlisle za portal Defense One označil kot smotrno. Čeprav so poljska letala drugačna od ukrajinskih, so oboja sovjetske izdelave, zato se bodo ukrajinski piloti nanje hitro privadili, kar pa ne bi veljalo za zahodna letala. Carlisle izpostavlja, da je na svetu na tisoče ameriških letal (F-16), ki bi jih lahko dostavili Ukrajini, a zaradi drugačne logike izgradnje letal bi piloti potrebovali obsežna in dolgotrajna usposabljanja, kar ne bi pripomoglo k njihovi bojni moči.

Poljska bi glede na predlog od ZDA namesto darovanih Migov dobavila enako število lovcev F-16, k enaki potezi pa je pozvala tudi ostale članice Nata. Kot potencialne donatorke se omenjata tudi Slovaška in Bolgarija z enakim tipom letal, poleg tega pa bi Bolgarija lahko prispevala tudi letala SU-25.

Zračna obramba in letalniki

Podobnen scenarij se obeta na področju zračne obrambe. Ukrajinci bi tako lahko pridobili rakete zemlja - zrak ruske izdelave S-300, saj naj bi jim jih bila po neuradnih informacijah pripravljena odstopiti Slovaška. Takšne možnosti imata tudi zavezniški Grčija in Blogarija. Po izjavah iz Kremlja krepitev zračne obrambe nad Ukrajino "ne bi prineslo miru" v to državo.

Ukrajina naj bi v začetku vojne že imela okoli 250 teh sitemov. Na splošno njihova zračna obramba temelji na smovoznih raketnih sistemih. Poleg že omenjenih S-300 imajo v uporabi tudi sisteme 9K37 Buk, 9K330 Tor in S-125 Neva/Pečora, vseh skupaj okoli 400.

Ukrajini je več držav darovalo na tisoče ročnih raketometov Stinger, o katerih smo že pisali. Pred dnevi pa je v javnost prišla novica, da bodo ZDA dobavile tudi 100 dronov Kamikaze, katerih delovanje je prikazano v spodnjem posnetku. Gre za vodne izstrelke izjemno nizke mase, ki se izstreljujejo iz minometom podobnih cevi.

Kot precej uspešno novost smo že izpostavili tudi turški brezpilotni letalnik Bayraktar TB2. Ob začetku vojne naj bi jih v ukrajinskih vrstah služilo 20, analitiki pa menijo, da jih Turčija v luči spopadov prednostno dobavlja večje količine; trenutno realno število operativnih Bayraktarjev ni znano.

Rusi z Aligatorji in Pancirji

Verjetno edini aspekt, v katerem Rusija trenutno prevladuje, so zračni spopadi in obstreljevanja. Poleg uveljavljenih in poznanih protizračnih sistemov in lovskih letal proizvajalcev MiG in Suhoj, ki si jih državi do neke mere delita, pa se na ukrajinskem prizorišču na ruski strani pojavljata predvsem dva sistema, ki sta vredna omembe.

Prvi je enosedežni bojni helikopter s koaksialnim rotorjem Ka-52 (aligator), zasnovan kot močnejša in okretnejša konkurenca ameriškemu helikopterju Apache. Z veliko ognjeno močjo je namenjen uničevanju tako zračnih kot zemeljskih ciljev, predvsem oklepnikov. Tehnologija mu omogoča lebdenje na višini do 4.000 m in vzpon 10 m/s do višine 2.500 m. Med drugim je oborožen s 30 mm avtomatskim topom, lahko pa nosi protioklepni raketni sistem Vihr ali vodene protitankovske rakete Hermes-A. Primerjavo ruskega in ameriškega konkurenta si lahko ogledate v spodnjem posnetku.

Drugi pa je samovozni protizračni sistem kratkega do srednjega dometa Pancir (s1). Namenjen je delovanju proti letalom in raketnim izstrelkom ter je lahko nameščen na kolesni, gosenični ali stacionarni platformi. Služi lahko obrambi civilnih ciljev, vojaških enot ali pa večjih raketnih sistemov. Po mnenju strokovnjakov gre za enega najboljših protizračnih sistemov na svetu, njegova posebnost pa je, da lahko izstreljuje projektile v premiku do hitrosti 40 km/h. Analitiki menijo, da je ravno prisotnost Pancirjev preprečevala Ukrajincem, da bi z letalniki uspešneje nevtralizirali več deset kilometrsko rusko kolono na severu države, po dostopnih neuradnih podatkih pa naj bi ukrajinske sile zavzele že tri sisteme Pancir.