Orbánova vizija Evropske ljudske stranke s pomembno napako

vir: Twitter: policija_si
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Predsednik Evropske ljudske stranke (ELS) Donald Tusk je ob nedavni zamrznitvi Fidesza pozval, da je treba izoblikovati novo vizijo in opraviti temeljit premislek o vrednotah. Kot je do sedaj storil že večkrat, se je med prvimi na poziv odzval Viktor Orbán z memorandumom, ki ga je v torek poslal voditeljem ELS.

Memorandum bi najlažje opisali z mislijo, da mora ELS narediti nihaj nazaj na desno ter se vrniti h krščanskim vrednotam, ali pa bo izginila. Ob tem našteva uspehe stranke iz boljših časov, ko je bila ta še prava konservativna sila v Evropi ter jo hkrati ošvrkne, da je, namesto da bi zagovarjala subsidiarnost, ponotranjila socialistične socialne teorije ter s tem za volivce postala praktično neločljiva od liberalcev, zelenih in socialistov. Poleg tega odpira še vprašanja družine, demografije, posredno migracij preko problemov schengna in vključevanja balkanskih držav. Stranki priporoča, da po vzoru delovanja dolgoletnega predsednika ELS Wilfrieda Martensa v svoje okrilje vključi še nekatere bolj desne evropske stranke.

Orbánu je treba priznati, da odpira vprašanja, ki so jih tradicionalno zastavljali konservativni voditelji večjih držav, kot denimo Helmut Kohl, ali pa nekateri ustanovni očetje Evropske unije. Lahko se tudi strinjamo, da je prava pot naprej vključevanje in ne izključevanje drugače mislečih. Konrad Adenauer je o usmeritvi CDU dejal, da mora ta tako dobro zagovarjati desne vrednote, da bolj desno od nje ne more nastati druga stranka, hkrati pa mora biti sposobna seči na drugo stran političnega spektra. To je bila pod močnimi voditelji tudi osnovna usmeritev ELS. Je pa med omenjenimi in Orbánom velika razlika: Orbán vrednot, ki jih zagovarja, ne udejanja v vsakdanjem življenju. Izključevanje tistih, ki razmišljajo drugače, z namenom krepitve politične moči, namreč ni v skladu s temi vrednotami.
Če na eni strani govoriš o temeljnih vrednotah, po drugi strani pa izkoristiš vsako priložnost, da si podjarmiš institucije, te vrednote poteptaš.

Lahko govorimo o vprašanju kredibilnosti. Na primer, Estonija je lahko kredibilna na področju digitalizacije, ker je najprej uspešno digitalizirala samo sebe. Če na eni strani govoriš o temeljnih vrednotah, po drugi strani pa izkoristiš vsako priložnost, da si podjarmiš institucije, te vrednote poteptaš. Tako kredibilnosti in kritične teže Orbán zunaj Madžarske nikoli ne bo pridobil, kljub temu, da verjetno zastavlja prava vprašanja. Medklic, tudi Slovenija nima prave kritične teže v mednarodni skupnosti, ko se skuša pri arbitraži sklicevati na vladavino prava.

Krščansko dojemanje pravičnosti in princip personalizma, ki postavlja v ospredje človeka z njegovo odgovornostjo, sta v veliki meri oblikovala evropsko (Zahodno) demokratično tradicijo. Ta je svoj vrhunec dosegla v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je lepo ponazoril Francis Fukuyama v prispevku Konec zgodovine.

Z Orbánom se lahko strinjamo, da je zaradi manjka vrednot koncept liberalne demokracije zašel v krizo in se posameznika prelahko obide. Sploh bi se morali pomembnosti vrednot zavedati, ko postavljamo vizije, kot je denimo zadnja bela knjiga o umetni inteligenci Evropske komisije.

Liberalna demokracija dandanes zaradi pretiranega idealiziranja politične korektnosti dobiva določene avtoritarne značilnosti ter bi morali o tem kritično govoriti. Tako skoraj ni dovoljeno več argumentirano razpravljati o nekaterih vrednotah, migracijah, LGBTQ, podnebnih spremembah, … , kar bi si v času Francoisa Mitterranda še težko predstavljali. Je pa rahlo komično, da na te avtoritarne prvine opozarja ravno Viktor Orbán. Angleži bi v svoji satiri dejali: »It takes one to know one.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike