Opomin, zakaj ne nasedajte hitrim zaključkom iz javnomnenjskih anket

Uredništvo

Vir foto: www.storyblocks.com/
Javnomnenjske agencije, ki jih za "merjenje" javnega mnenja angažirajo nekateri večji mediji, ne mirujejo tudi med parlamentarnimi počitnicami. 

Običajna druga mesečna anketa, ki jo za Dnevnik in Večer pripravlja Ninamedia, v avgustu ni izmerila pretiranih sprememb v razmerjih med strankami.

Zanimivo sporočilo pa daje informacija, da je v zajetem vzorcu Ninamedie odstopajoče višji delež COVID precepljenih ljudi kot v običajni populaciji. Kaj to pove o njihovem vzorcu, na podlagi katerega novinarji sklepajo o volilni podpori strankam in delijo namišljene poslanske sedeže, razmišljamo v komentarju uredništva.

Če bi bile volitve minulo nedeljo bi, kot trdijo pri Ninamedii, 18 % vprašanih volilo SDS, 12,2 % SD in 8,9 % stranko Levica. Sledijo LMŠ (8,5 %), NSi (5,5 %) in SAB (3,4 %). Brez parlamenta bi ostali SNS in SLS (obe 1,4 %), DeSUS (0,8 %) ter SMC (0,7 %). Druge stranke bi volilo 1,8 % vprašanih.

Neopredeljenih med anketiranci je skoraj tretjina, volitev se jih ne bi udeležilo slabih 7 %.

Trendi pri Ninamedii ne kažejo bistvenih premikov v medstrankarskih razmerjih, ko gre za podporo opredeljenih anketirancev.

Primerjava z anketo Dela (Mediana), opravljeno teden pred zgornjo, kaže nekatera odstopanja predvsem pri deležu manjših strank.

Delo vlade kot neuspešno po trditvah Ninamedije vidi 69,5 odstotka anketiranih. Na lestvici priljubljenosti politikov je sta se na vrhu izmenjala Borut Pahor in Ljudmila Novak, ljudje pa naj bi imeli radi še Janeza Poklukarja, Igorja Zorčiča, Tanjo Fajon, Zorana Jankovića, Dejana Židana in Marjana Šarca.

Delež cepljenih kaže odstopanje od realnosti


Na zanimivo podrobnost iz tokratne ankete Ninamedie je opozoril direktor agencije Valicon, ki se prav tako ukvarja s javnomnenjskimi raziskavami, Andraž Zorko.

V Sloveniji je namreč delež cepljenih v polnoletni populaciji 54 odstoten. Med državljani, sodelujočimi v anketi Ninamedie pa je bilo cepljenih kar 64 %, kar gre za statistično značilno odstopanje vzorca od dejanske številke za celotno populacijo.

Andraž Zorko je, kot je videti iz spodnjega tvita, s strukturo vzorca njegove agencije lahko bolj zadovoljen.

https://twitter.com/Andrazus/status/1427555745969709060

KOMENTAR: Uredništvo
Pa saj ste že vedeli ...
Če zapišemo, da slovenskim javnomnenjskim anketam, vsaj ko gre za politiko, ni za verjeti, ker bolj kot merijo, javno mnenje skušajo kreirati, nam boste upravičeno očitali, da odkrivamo toplo vodo. Zaradi nazornega primera v tokratni meritvi - odstopanja vzorca od realnosti, kar je videno pri zajemu deleža precepljene odrasle populacije, to ponovno omenjamo. Naslednje logično vprašanje je, zakaj se za anketami potem sploh ukvarjamo. In odgovor je enostaven - zato, ker so za poljudno politološko analizo zanimive tudi, če javnega mnenja ne merijo, temveč ga skušajo ustvarjati. In še - ker lahko s pravilno umestitvijo anketnih rezultatov v politični kontekst, primerjanjem večih anket skupaj in sledenjem trendov, nekaj oprijemljivega o razpoloženju javnega mnenja do političnih akterjev vendar lahko potegnemo. Denimo že pred časom smo na Domovini izračunali koliko rezultati posameznih anketnih hiš odstopajo od povprečja vseh opravljenih mesečnih anket. Takrat smo denimo ugotovili, da so odstopanja pri anketah Ninamedie med največjimi. Do februarja 2020 so LMŠ-ju v povprečju pripisovali kar 4,75 odstotne točke višji rezultat od povprečja vseh anket, SD-ju pa 2,6 odstotne točke. Če bi to prenesli na današnjo anketo, bi se LMŠ kaj hitro znašel na pragu parlamentarnega preživetja. Zato je iz podatkov neke ankete zapisati kaj podobnega kot: "če bi bile volitve v državni zbor v nedeljo, bi stranke Koalicije ustavnega loka (KUL) SD, LMŠ, Levica in SAB osvojile 51 poslanskih mandatov in brez večjih težav sestavile novo vladno koalicijo." (MMC RTV), bližje pravljičarstvu kot resni politični oceni. Ustvarjanje vtisa, kateri politiki imajo širšo ljudsko podporo, je še najbolj očitno pri tako imenovanih lestvicah priljubljenosti politikov. Zakaj to nima nobene zveze s tem, koliko glasov bi ti politiki, denimo v predsedniški tekmi ali kot predsedniki strank, dejansko pritegnili, smo na Domovini že podrobneje razlagali. Zato, ko nam recimo "Damjanićeva agencija" med peterico najpriljubljenejših politikov "proda" njegovega kolega oziroma poslovnega kompanjona Zorana Jankovića, ki ga ni na lestvici nobene druge agencije, se lahko le nasmehnemo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

SEP
11