Dvakratni predsednik republike Borut Pahor je dolgoletni prvak lestvic priljubljenosti politike slovenskih javnomnenjskih agencij. Šele nedavno ga je po dolgem času v nekaterih merjenjih prehitela z drugo politično stranjo podobno “spravna” političarka, Ljudmila Novak.

Njuno kraljevanje na vrhu priljubljenosti politikov ponuja dve zanimivi vprašanji. Najprej, kako je mogoče, da uspeva Pahorju, ki zadnja leta doživlja ciničen in kdaj tudi omalovaževalen odnos lastne, to je leve politične opcije? Ter posledično, kako uspeva Ljudmili Novak, ki tudi že nekaj časa, še posebej izrazito zadnje mesece, podobne občutke vzbuja pri tršem delu desnega političnega pola?

Ter drugo, bistvenejše vprašanje: če je v takšnih razmerah Borutu Pahorju uspelo postati predsednik republike, lahko uspe tudi Ljudmili Novak?

Tudi včerajšnja anketa Ninamedie je na prvo mesto priljubljenosti politikov s povprečno oceno 3,37 postavila Ljudmilo Novak, Borut Pahor pa jo je v hrbet gledal s povprečjem 3,34. Ravno pri Ninamedii se je, prvič februarja, zgodilo, da so za najpriljubljenejšo političarko v Sloveniji razglasili krščansko demokratko, s čemer je prevzela tron dolga leta najpriljubljenejšega Boruta Pahorja.

V februarski meritvi Mediane za POP TV je Novakova še zaostajala za Pahorjem, v marčevski pa je oba preskočil sveži minister za zdravje, Janez Poklukar. A Ljudmila Novak je ostala na 2. mestu, saj je predsednik republike zdrsnil za njo na tretjega.

Na politbarometru Dela je do nedavnega kraljeval Pahor, v aprilskem pa ga je prehitel zdravstveni minister. Ker pri delu v svoj barometer ne vključujejo evropskih poslancev (ki niso predsedniki strank), Ljudmile Novak na tem barometru ni.

Zanimivo pri tem je, da Borut Pahor ostaja v vrhu priljubljenosti politikov, čeprav je, zaradi spravnejšega odnosa do druge politične opcije deležen sistematične večletne kritične obravnave leve politike in osrednjih medijev. Podobno je ostre kritike, le da s strani Janševe podporne sfere, že dlje časa deležna tudi Ljudmila Novak. Se je pa, odkar se dokaj redno kritično oglaša glede početja Janše in SDS, odnos do nje drastično izboljšal v osrednjih medijih. Kdaj jo pohvalijo tudi konkurenti njene politične opcije.

Ker nas je zanimalo, kako se to sešteje v povprečno podporo, ki tako Pahorja kot Novakovo držita v vrhu lestvice priljubljenosti politikov ter koliko k temu pripomorejo glasovi z drugega političnega brega, kot mu pripadata, smo Episcenter poprosili za analizo ocenjevanja posameznih politikov v anketi javnega mnenja, ki so jo opravili med 18. in 25. marcem in o kateri smo poročali prejšnji teden.

Lestvica politikov Episcentra, glede na oceno njihovega dela (od 1 do 5), je naslednja:

Kot vidimo, je tudi tukaj minister za zdravje Poklukar prehitel tako Novakovo (2.) kot Pahorja (4.), katerega je celo prehitel minister za infrastrukturo Vrtovec.

Kakšna je struktura ocen glede na siceršnjo podporo posameznim strankam anketirancev, pa je razvidno iz spodnjega prikaza:

Na prvi pogled vidimo, da Janez Poklukar vrh zavzema z največjo količino najvišjih ocen – te se stopnjujejo vse od najnižje do najvišje. Drugače pa je pri Ljudmili Novak, kjer je kar nekaj ocen 1, manj ocen 2, največ pa sredinskih ocen, torej 3. Ne manjka tudi štiric in petic.

Zelo podobno je pri ministru Vrtovcu, s to razliko, da ima nekoliko več petic kot štiric, a tudi več dvojk kot njegova nekdanja predsednica.

Polarizacija glasov pa je očitna pri Borutu Pahorju. Mnogo enk, malo manj petic, preostalo pa približno enako razporejeno vmes.

Novakova bolje vrednotena pri levi opoziciji kot pri koaliciji, Pahor pa obratno

Še bolj zanimiva pa je porazporeditev ocen glede na volivce posameznih strank. Ljudmilo Novak tako najvišje ocenjujejo volivci SD-ja in LMŠ-ja – oboji jo postavljajo na 2. mesto, takoj za liderja “svoje” stranke. Bolje od volivcev NSi Novakovo ocenjujejo celo volivci Levice. S povprečjem 3,6 je po njihovem vrednotenju na 4. mestu, za Luko Mescem, Tanjo Fajon in Marjanom Šarcem.

Šele nato, s povprečno oceno 3,3, pridejo volivci “njene” NSi. S tem nekdanjo predsednico krščanskih demokratov postavljajo šele na 14. mesto med 22. politiki. Pred njo niso samo kolegi z njene stranke, temveč denimo celo predsednika drugih dveh koalicijskih strank, Janez Janša (7.) in Zdravko Počivalšek (9.). Volivci SDS-a pa ji celo namenjajo povprečno oceno 2,0 in jo postavljajo na 18. mesto med 22. politiki.

Zrcalna slika je pri Borutu Pahorju. K njegovi uvrstitvi največ prispevajo visoke povprečne ocene volivcev SDS-a (povprečje 4,0) in NSi (povprečje 3,9), medtem ko ga volivci njegove nekdanje stranke ocenjujejo precej kritično – s povprečno oceno 2,7 je pri njih na 7. mestu po uspešnosti dela. Še bolj kritično ga ocenjujejo volivci Levice (2,3) ter LMŠ-ja (2,0).

Le še nižjim ocenam vladnim politikom se ima Pahor zahvaliti, da pri volivcih političnega pola, kateremu pripada, ni uvrščen še nižje. Zanje je namreč značilno, da na eni strani zelo dobro ocenjujejo politike levega pola ter na drugi izjemno nizko koalicijske politike, z izjemo ministra za zdravje Poklukarja ter evropske poslanke Novakove, ki pa v koaliciji ni aktivna.

Izvajalec raziskave, Episcenter d.o.o., je anketiranje izvedel med 18.-25. marec 2021 s pomočjo spletne in telefonske ankete med polnoletnimi prebivalci Slovenije na reprezentativnem vzorcu n=1350. Na vprašanje o strankarskih preferencah so odgovarjali anketiranci, ki so izrazili namero o udeležbi na volitvah (n=1208 predvidena udeležba oz. n=898 zanesljiva udeležba).

Zakaj ima SDS vedno najvišjo podporo, Janša pa najnižjo priljubljenost

Kot zanimivost poglejmo še strukturo ocen predsednika vlade Janeza Janše.

Porazdelitev ocen Janši odseva splošen odnos do njega v javnosti – ali ga volivci sovražijo, ali ga ljubijo, vmesnih “stanj” praktično ni. Kot vidimo, večina opredeljenih volivcev Janšo ocenjuje z najnižjo oceno, v manjšem deležu, ki se v praksi izkazuje okoli četrtine udeležencev volitev, pa z najvišjo oceno.

To tudi pojasni navidezno razhajanje med (največjim) volilnim dosegom SDS-a in tako nizko povprečno oceno njenega voditelja na lestvicah priljubljenosti. Janšo in SDS pač velika večina opredeljenih volivcev zavrača, ostali pa so mu izrazito zvesti. Nekje vmes so edino, z delno rezerviranim, a še vedno bolj večinsko pozitivnim kot negativnim, odnosom do njega volivci Nove Slovenije.

Lahko torej Ljudmila Novak postane desni Borut Pahor?
Struktura ocen kralju in kraljici lestvic priljubljenosti politikov potrjuje tezo, ki smo jo nedavno zastavili v odmevnem komentarju na Domovini.

Namreč da, hote ali ne, Ljudmila Novak z višjo priljubljenostjo na nasprotnem političnem polu od lastnega, postaja nekakšen desni Borut Pahor. Ali bo slednje znala, podobno kot Pahor, vnovčiti tudi na predsedniških volitvah (če se bo nanje seveda podala), pa je že precej bolj zahtevno in kompleksnejše vprašanje.

Danes je jasno, da Borut Pahor tako Danila Türka 2012 (67%:33%), ter še posebej Marjana Šarca 2017 (53 %: 47 %) ne bi mogel premagati brez glasov desnih volivcev. A ti so se v obeh primerih v drugem volilnem krogu znašli pred izbiro dveh levih kandidatov, medtem ko so tisti, ki so bili njim nazorsko bližje, odpadli. Jasno je, da so potem izbrali tistega politika na levi, ki jim da vsaj neko veljavo, jih kot predsednik priznava kot upoštevanja vreden del slovenske družbe.

A v zrcalnem položaju se bo Ljudmila Novak zelo težko znašla, saj ni pričakovati, da bi se v drugi krog predsedniških volitev, kjer bi lahko izkoristila prednost dobrega rejtinga pri volivcih nasprotne strani, uvrstila dva desna kandidata. Dokler pa je na voljo vsaj en kandidat z levega pola, pa je, ne glede na čislanje, ki ga je Novakova deležna med volivci SD, LMŠ in celo Levice, bolj ali manj jasno, da bodo ti primarno glasovali zanj. In ker bo večino na desnem polu pobral kandidat SDS, je nerealno pričakovati, da bo Novakova, vsemu kraljevanju na vrhu javnomnenjskih raziskav navkljub, sploh prišla v drugi krog volitev.

Pa vendar čisto povsem te možnosti ne moremo izključiti, saj bi Novakovo višje teoretično lahko ponesli glasovi neopredeljenih – politično manj aktivnih volivcev, ki bi prišli podpret povezovalno kandidatko (kot so kdaj že podprli tudi Pahorja). Naša analiza preferenc teh ne zajema, kar je pomanjkljivost in zato pomeni določeno neznanko.

Četudi bi ji to uspelo, pa vlečni potencial neopredeljenih ni dovolj velik, da bi lahko Novakovi kot krščanski demokratki proti kandidatu z leve v drugem krogu prinesel zmago. Dokaz za to je navsezadnje Lojze Peterle, ki je kljub temu, da je veljal za favorita in je vozil zmerno sredinsko, povezovalno politiko, v drugem krogu gladko izgubil proti pretendiranemu kandidatu trde levice, Danilu Türku. Pa je imel Peterle, ob krščanskih demokratih, za seboj še vso volilno bazo SDS-a, ki je Ljudmila Novak nima. Glede na nizke ocene in celo javne žalitve na njen račun bi najbolj besni med njimi morda bili celo pripravljeni podpreti kogarkoli proti njej, četudi kandidata z leve. Večina pa se drugega kroga s takšno izbiro niti ne bi udeležila.

A njene realno omejene možnosti da izboljša svoj rezultat iz leta 2017 še ne pomenijo, da nastop Ljudmile Novak na naslednjih predsedniških volitvah volitvah ne bi bil zanimiv. Dodal bi namreč element rivalstva na desnici, tudi kanček vznemirljive nepredvidljivosti ter navsezadnje, širšo izbiro. SDS si uspeha Novakove nikakor ne bi mogla privoščiti, zato bi bila najbrž prva tarča aparata te stranke. Njen velik osebni triumf in hkrati prava mala katastrofa za SDS bi namreč bila, če bi njihovega kandidata slučajno pustila za seboj.

Po drugi strani pa bi se resnična vrednost politike, ki jo s PR-ovcem Maticem Cvelbarjem zdaj vozita, končno stehtala na najboljši mogoč transparenten način.

Tema za kdaj drugič pa ostaja, kakšen profil kandidata in v kakšnih okoliščinah bi na predsedniških volitvah (po Pahorju) dejansko lahko premagal izbranca levega političnega pola.

31 KOMENTARJI

  1. Če bosta kandidirali DVE iz Desne, potem bo med njima tekma, kdo bo ZADNJI in kdo PREDZADNJI.
    To je neresno. Naj se “stehta” več kandidatov in naj se POMLADNIKI VSKLADIJO za enega. Tudi če bi ta izpadel, bi bil pa boljši rezultat potem na DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH.

    LEVICA vedno voli samo LEVO!
    Levica dviga “lažno visoko” – Novakovo, samo zato, da bo pomagala, da se kdo iz Desne ne pomeri v DRUGEM KROGU. Zato razumem, da Levica tako forsira Novakovo.

    Le tako ima Levica spet zagotovljeno, da dobi LEVEGA PREDSEDNIKA in ta se ne bo pisal Novak.

  2. Ne razumem, zakaj naj bi bilo rivalstvo na desnici nekaj pozitivnega in zakaj bi se tvegalo s kandidatko, katere EDINI cilj je zabiti kol v srce desnice. Ki ne bi bila sposobna, v primeru, bi bila izvoljena ( kar pa ni realno pričakovati), govoriti z liderjem največje nasprotne stranke ali mu v primeru zmage na volitvah celo podeliti mandat za sestavo vlade. Sama priznam, da raje ne grem na volitve, kot da ji dam svoj glas, oziroma raje dam glas levemu kandidatu, če bi bil kolikor tolikor sprejemljiv (npr. tipa Igor Lukšič). Ona pa lahko poljublja pečatne prstane raznih Donov na Škrabčevi domačiji kolikor želi in hoče, levaki je ne bodo volili, ne živi ne mrtvi. Če pa je cilj, da bo tudi na predsedniških volitvah vnašala razdor v desno volilno telo, brez dejanske realne perspektive po zmagi, potem pa res ne vem, v čem je smisel le-tega?

  3. Lestvice popularnosti so predvidljive, z njimi levaki bildajo javno podobo svojih in tistih, ki jim pomagajo pri demoniziranju in uničevanju Janeza Janše. Gre za izrazito “samodaniJanša” lestvico od prvega dne njenwga pisanja naprej. Javno mnenje s to lestvico nima niti slučajno nič, sestavljajo jo strategi levice, ne pa nekakšno javno mnenje. Zato je ta lestvica popolnoma irelevantna v smislu realne “teže” politikov na njej, saj je njen edini namen PR, ustvarjanje in likanje javne podobe izbrancev. Za vsak slučaj, če bo koga kdaj potrebno “potegniti ven” za sestavljanje novoobrazne stranke, ki jo vodi politično korupcijsko podzemlje starih obrazov.

  4. No, Ljudmila nima nobenih šans na volitvah. Še manj od Peterleta. Predvsem, ker se je zamerila svojim jedrnim volilcem.

    Na predsedniških volitvah lahko zmaga politik, ki bi uspel mobilizirati razočarane desne volitve. Morda Kovšca.

  5. Ula, odlično razmišljanje! Se pridružujem mnenju. Novakovo iz različnih razlogov odklanjam. Priznavam ji zasluge, da je stranko zopet pripeljala v parlament, njen odnos do Janše pa je nedopusten za enega politika, ki bi bil rad povezovalen. SDS je močna stranka in zasluge za to ima zanesljivo karizmatičen voditelj, kar Janša je. Mnogi v NSi mu zamerijo rušenje Peterleta tisti čas, a v političnih odločitvah moramo gledati stvari širše, ker so bolj kompleksne in ne vemo vsega.
    Sama imam svojega kandidata za predsedniške volitve in krog mojih prijateljev bi ga z veseljem podprl. To je gospod Jožef Horvat, gospod z veliko začetnico. Izjemno toleranten, spoštljiv do ljudi, velik poštenjak in načelen. Človek, ki krščansko živi in o tem ne govori. Mislim, da bi v naš politični prostor prinesel luč in sol, kar sploh ne bi bilo slabo. V tem primeru bi se tudi SDS odpovedala svojemu kandidatu, ker sem prepričana, da bi bil zanje omenjeni sprejemljiv.
    Razmišljam tudi o Kovšci, pa tudi o Hojsu, a to verjetno ne bi šlo skozi. Vsekakor želim za predsednika nekoga, ki mu je slovenstvo in narodni napredek svetinja.

    • Shalotka
      Pridružujem se vašemu mnenju.
      Horvat bi sigurno dobil vse glasove, volilcev Nove Slovenije, in tudi od drugih Ne-Levih strank. Če bi se za Horvata odločili še iz SDS, potem pa imamo veliko možnost za uspeh.

      Vsekakor mora biti nekdo, ki ni v konfliktu z Desnico. Kajti glasovi za našo opcijo še nikoli niso prišli iz “Levega kota”. In tudi tokrat ne bodo prišli.

    • Ga. Shalotka, hvala. G. Horvata imam, ko gre za predsedniške volitve, tudi sama vselej v mislih in verjamem, da gre za osebo, ki vzbuja spoštovanje velikega dela volilcev ne glede na barvo. Če kdo, je to oseba, ki zna poenotiti in “vleče” s svojim zgledom ter integriteto, tako osebno kot politično. Takšne ljudi Slovenija nedvomno potrebuje.

  6. Ankete priljubljenosti politikov so zavajajoče.
    Res je, da je priljublejnost ena pomembnješih lastosti politika, venda je primarno njegovo delo, kar pa je povesm druga kategrija.
    Naj pojansnim. Imamo atletinjo, ki je lepa, prijazna in tudi atletinja. Kaj bi bilo, če bi njen uspeh merili polepoti in prijaznosti, atletski rezultat pa bi bil postranka stvar?
    Anketa, ki jo predstavlja portal temelji na podobni osnovi: atleti on atletinje so lepi in simpatični. Bolj ko so lepi, bolj, ko so simpatični višje so na lestvici.
    Dajte, dajte to je vendar otroški vrtec.
    Politiki nastopajo s programom. Če jih želimo meriti, moramo izmeriti, kolikšen del programa je politik izpolnil, in le na ta način lahko ugotovimo njegovo uspešnost.
    Takšne ankete pa so lepotna tekmovanja, ki sodijo v rumeni žurnalizem.
    Ob tem, da nam ne povedo dosti, nas tudi zavajajo.
    V kolikor opustimo ocenjevanje dela politika, potem se podamo na polje manipulacij. S tem pa nam ankete ponujajo popolnima drugačne ljudi od tsutih, ki bi morala vladati in voditi državo.
    Ankete utrjujejo določene ljudi na lestvici in dokazano je, da grešijo in se norčujejo iz volivcev.
    Kdo se še spomni dr.Potočnika? Kaj je ta dobrega naredil za Slovenijo? Pa je bil leta in leta eden najpriljubljenješih politikov. Za koga? Komu je bil ljub?
    Kje je danes? Ni duha , ne sluha o njem, anketarji pa nam prodajajo nove mailke.
    Sedaj nam prodajajo Ljudmilo. Ve morda kdo, kaj dobrega, ali celo pametnega je naradila prejšni mesec?
    kaj sploh počen, če kaj počne? A ja, intervjuvajo jo. Pa se anketiranci zavedajo, da si intervjuvanec ne more naročiti intervjuja? Včasih , morda še danes, si ga lahko naroči Milan Kučan. Ostali intervjuji pa so plod kuhinje in kuharjev, ki naj skuhajo malika, ki ga izvolimo kot genija, pa v bistvu dobimo klovna.
    Še bolj zavajajoča pa je anketa, kjer se mešajo različne lastnosti in sposbnosti anketirancev. Tako nam ta anketa predstavlja dva popolnoma različna slučaja: eden je dr. Pokljukar, ki se bori s kovido, druga pa je Ljudmila, ki zaseda visoko mesto zato, da zmanjšuje delo Janše in njegove vlade, ki jo kritizira.
    Ali ni to popolna konfuzija?
    Pokljukar je del vlade, ki ga anketa prikazuje, kot izjemno uspešnega, Ljudnmila pa je na vrhu, ker kritizira vlado.
    Narod sicer pozna izraz “nagraužno lep” vendar vsi vemo, da je to lahko le šala.

  7. Nsmiselno je ustvarjanje kakršnihkoli zakjučkov na podlagi konstrukta, kakršen je javno mnenjska anketa Ninamedie, kar velja tudi za Mediano. Lastnika obeh agencij sta sestavni del leve mašinerije, če ne že kar v samem srcu slovenske levice in sta zadolžena za ustvarjanje, ne pa za merjenje javnega mnenja.

    Na fenomen Pahorja in Novakove je treba pogledati z realne strani.

    Pahor je za levico samo še potrošno ter potrošeno blago in izteka se še njegov zadnji mandat. Tudi sicer za levico ni dovolj koristen in ji ni jedel iz roke kot bi ji sicer njegova nekdanja rivala Danilo Tuerk ali Marjan Šarec. Njegov morebitni visok plasma na lestvici priljubljenost levici ne prinaša več nikakršne koristi. In, kar levica najtežje prenaša, je njegov konstruktivni odnos pri sodelovanju s SDS in z Janšo.

    Ljudmila Novakova je pa antipod Pahorja. Kot naročeno ima nerazumljiv izredno sovražen odnos do SDS in Janše, ki ga levica zlotrablja v politično propagandne nemene. Po eni strani levica s precenjevanjem Novakovo dokazuje, da je njen odnos do Janše in SDS legitimen, po drugi strani pa z njo zabija klin med SDS in NSi. Skratka, levica je realno ocenila, da vse njene stranke, razumniki in ulični razgrajači ne morejo tako škodovati desnici kot ji lahko sama Ljudmila Novak, ki ji naivni kot je, godi laskanje levice s previsokimi uvrstitvami na javno mnenjskih lestvicah in ustvarjanje lažnih ter praznih upov za njeno uspešno kandidaturo na predsedniških volitvah, na katerih nima nikakršnih možnosti za uspeh.

    Nesmiselno je pripisovati Novakovi ne vem kake zasluge za vrnitev NSI v parlament, ki ji prej s pikritim, zdaj pa z javnim sovražnim delovanjem že dela nepopravljivi škodo. Glede na ideološko strukturo slovenskih .volivcev krščanski demokraciji enostavno pripada do najmanj 10% volivne podpore. Zato je nedoseganje tega limita treba šteti Novi Sloveniji prej v škodo kot v uspeh.

  8. Razloži mi, Čakš, kako si lahko “vzel” razmerje 3:2 v korist leve opcije?! Si pa res kronan Marcel! Tole tvoje črčkanje nima podlage, predvsem NIMA podlage normalnosti in kompetentnosti.

  9. Gospod Zlosvet! Potrebno je samo poguglati dva ali tri rezultate zadnjih parlamentarnih volitev v naši ljubi državi, pa boste dobili takšen rezultat, ki ga navaja urednik Domovine. Seveda je potrebno vse skupaj pretvoriti v matematični izraz.
    Glede Ljudmile Novak pa: Raje oddam svoj glas vrtnemu palčku, kot njej. Tako zamerljiv človek nima kaj iskati v visoki politiki. Bojda je katoličanka in nima zavesti odpuščanja, kar jo postavlja v podoben okvir kot metalca puške v koruzo.
    Se pridružujem nekaterim zgornjim komentarjem glede možnih desnih kanditatov za PR. Dodajam pa še predlog Andrej Šter.

  10. Slovenec Kremeniti tokrat v resnici briliantna analiza za razliko od vecine tvojih komentarjev.Vendar ne mores iz svoje koze, da bi lahko ugotovil, da SDS max 30% in NSI 10% ne zmore dati 51% tako s svojo naroceno teorijo, da so vse ostale stranke leve zkodis opciji, ki te placuje, da ji delas reklamo. Ce bi imela levica ali tiste stranke, ki se opredaljujejo za sredinske imele tudi ekonomsko gospodarsk liberalni program, ki zajema svobodno podjetnisko pobudo, omogocujoco drzavo ( minimalno vpletnje drzave v gospodarstvo ) decentralizacijo in debirokratizacijo se ne bi na tem portalu niti pojavljal kot komentator. Na mojo nesreco ima najbolj gornjemu podoben liberalen program NSi, ki pa je nasedla peopagandi SDS in po vaai teoriji ne bovec v naslednji vladi, ker ne more sodelovati z levico. Ko pa je SDS kot ociten liser desnice dolocil da sta SMC in Desus sredinske stranke, ceprav programsko to niti slucajno nista, pa se je Nsi pokakala na svoja nacela in vstopila v koalicijo v kateri ni bila jezicek na tehtnici ampak je to bila leva SMC. Tako ne more uresnicevati svojega programa. Namesto tega je Desus uveljavilpovsem levicarski Demografski sklad, SMC pa drzavni turisticni holding. O svobodni podjetniski pobudi pa je v tej vladi malo ali nic, zal.

    • Peter
      Videti je, da NSI še kako lahko uresničuje program v tej KOALICIJI.
      Zmotno je misliti, da bi NSI v koaliciji KUL, skupaj z Levico karkoli dosegla. V taki koaliciji NSI, še dihati ne bi mogla.

      Mi volilci NSI, smo na naše ministre še kako ponosni.
      Enako modro delujejo tudi poslanci DOMAČEGA parlamenta – pokončno in modro.

      Za LN pa tega ni videti – niti toliko se ni dogovorila s Fajonovo, da bi podprli Horvata za predsednika parlamenta.
      LN v Bruslju pa vedno glasuje, le po želji Fajonove.

  11. Krasevka kako ljubece, desni si na tem portalu dajete sami sebi prav, lepo in romanticno izgleda kot, da je vase mnenje vecinsko. Ce nimate drugih ventilov za sproscanje frustracij mislece manjsine je tudi to dobro zdravilo za nesrecno duso izgubljenega desnicarja!

    • Peter
      Vašemu govorjenji bi starejši rekli “ne krop, ne voda”

      Jaz priznam, da sem konservativna Desnica. Vi bi pa radi bili Desni, čeprav ste popolnoma Levi – zmedeno. Vsak mora pri sebi vendar vedeti: “Kdo sem “?

      Pošteno je, da je vsak opredeljen, tudi sodnik, le soditi mora vedno po zakonih, ki naj bi bili za vse enaki.

    • Res je, komentatorji portala so zgolj antijanša ali janšauberales in do onemoglosti zagovarjajo stališča ( in ljudi) iz leve ali sds, brez argumentov. Živ dolgčas.

  12. In se vase besedne skovanke so vse briljantnejse. Napisali ste Levica voli vedno Levico. Zanimiva tavtologija ali to pomeni da desnica voli kakor kdaj , vcasih se tudi zmori in voli tudi levico.Ni torej cudno da je tako mlo na oblasti s takimi teoretiki in podoporniki res ni cudno mar ne!

  13. Res čudno, da ima Pahor med svojimi tako nizke ocene, levica očitno hoče še enega predsednika v stilu Türka, ki je s svojim razdvajanjem samo poglabljal politični razdor. Po mojem mnenju bi takrat bil od Türka bistveno boljši Mitja Gaspari, ki je za Türkom kot tretji zaostal za pičlih 4.000 glasov. Politično prihodnost včasih volijo le majhne razlike; naj nam bo to vodilo ko gremo na volitve. Desni volivci bomo imeli na naslednjih predsedniških volitvah veliko odgovornost, zagotoviti moramo nadaljevanje spravljive Pahorjeve drže. Zato ne poslušajte prijateljev, babice, dedka, soseda, sodelavca, ljudi, ki govorijo da je ‘vse brezveze’ in ‘da nima smisla glasovati’.

    • Točno tako, Rokc. To je tudi razlog, da se je desno volilno telo tako angažiralo, da je preprečilo reelekcijo razdiralnega Turka. V tem momentu sem sama videla tudi neko zrelost desnega volilnega telesa, kajti potem, ko je postalo jasno, da desni kandidat ne bo uspel, smo se potrudili in angažirali za najboljšo opcijo v tistem, kar je ostalo. Prav ste zapisali, prizadevati si je potrebno za zmernega kandidata, ki bo znal uravnotežati. Meni se to zdi ključno. Če dobimo še enega Türka, magari navidezno desnega (aka Ljudmila), bo ta samo prispeval k še večji radikalizaciji in to ni dobro.

  14. Kremeniti oprosti za res grde slovnicne napake, mi nagaja tipkovnica in debeli prsti. Sem ze skoraj v spanju hotel le ugotoviti do kdaj traja tvoj delovni cas. Vidim in ti priznam, da ai pravi garac.

    • Oprosti mi zaradi moje površnosti in nehvaležnosti.

      Zgoraj si mi dal vedeti, da prebereš vse moje prispevke, za kar sem ti zelo hvaležen.

      Žal pa ti ne morem vrniti komplimenta, kajti moram ti odkrito priznati, da ne berem mnogih tvojih predolgih dogoveznih komentarjev in ne prispevkov, ki jih prekopiraš z Vikipedije ter ne spisov, kakršenega si objavil zgoraj, v katerih pretirano žališ moj materni jezik.

      Takšen sem, nehvaležen, vendar odkrit.

  15. Ne razumem, čemu bi se resen portal ukvarjal z rezultati javnomnenjskih anket. Vse ankete so zlagane, na vrhu zlaganosti sta Ninamedia in Mediana. Ukvarjanje z njihovimi rezultati je izguba časa. Rezultate anket naročajo strici iz ozadja, ki z njimi vplivajo na javno mnenje oziroma ga oblikujejo. Edina resnicoljubna javnomnenjska anketa bi bile volitve, če ne bi bile proporcionalne. Zato pa večinskih za nobeno ceno ne dovolijo.

  16. Kremeniti, ker ne ceniš niti pohvale odslej ne bom več z lupo iskal kašnega konstruktivnega mnenja, da bi ja našel pri tebi kaj pozitivnega.
    Krašena na vašem mestu in z vašim znanjem pa o vsebini raje ne bi razpredal.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime