Oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolno usmerjene ženske

Ustavno sodišče je odločilo, da je ureditev, ki ženskam v istospolni zakonski skupnosti ali zunajzakonski skupnosti in samskim ženskam ne dovoljuje oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), v neskladju z ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu RS.

Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil sprejet leta 2000, v času vlade Andreja Bajuka. Aprila 2001 je vlada Janeza Drnovška sprejela novelo zakona, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja. Kmalu po sprejetju novele so opozicijski poslanci zahtevali referendumsko presojo, na kateri je bila novela ob 35,66-odstotni udeležbi zavrnjena z 72,36 odstotka glasov.

»Temeljno načelo je bilo, naj medicina pomaga tam, kjer je človeka za plodnost prikrajšala bolezen, ne pa tam, kjer to medicinsko ni upravičeno,« je takrat po poročanju portala 24ur dejal prof. dr. Tomaž Tomaževič z Ginekološke klinike v Ljubljani, medtem ko je med zagovorniki novele tedaj nastal Odbor za svobodno odločanje s prvopodpisano članico Spomenko Hribar. Slednji so dejali, da je vsebina referenduma osnovna civilizacijska pridobitev in da gre za to, »ali bomo imeli državo, ki bo omogočala, da bodo v njej živeli ljudje, ki se bodo sami odločali za svoje življenje, ali pa državo, ki bo omejevala človekove pravice, med katere nedvomno spada tudi pravica do načrtovanja družine«. Oglasila se je tudi komisija za medicinsko etiko, ki je izpostavila, da bi bili v primeru medicinsko neupravičenih postopkov OBMP kršeni temeljni otrokovi pravici – do očeta in do identitete.

V nadaljevanju je vlogo za ustavno presojo zakona vložila posameznica z diagnosticirano neplodnostjo, a jo je februarja 2013 ustavno sodišče zavrglo, ker vlagateljici ni uspelo izkazati pravnega interesa. Ustavno presojo zakona je nato marca istega leta vložila skupina 38 poslancev iz strank SD, PS, DeSUS in Državljanska lista. Zahteva je bila zavržena, ker je vlagateljem že pred presojo zaradi volitev prenehal poslanski mandat, zaradi česar niso imeli pravnega interesa. Oceno ustavnosti so decembra 2014 zahtevali poslanci SD, SMC, ZaAB, Združena levica in DeSUS, a je ustavno sodišče navedlo, da so imeli predlagatelji – bilo jih je 61 – dovolj glasov, da bi lahko domnevne neustavnosti odpravili lastnoročno.

Levica in Miha Lobnik

Ponovno presojo ustavnosti je oktobra 2020 vložila stranka Levica s sopodpisniki iz strank SAB, SD in LMŠ. Ti so poudarili, da ustava v 55. členu vsakomur priznava pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, kar naj bi imela tudi samska ženska. Tako naj bi po njihovih besedah prihajalo do nedopustnega posega v pravice samskih žensk in žensk v drugih oblikah partnerstev. Odrekanje OBMP samskim osebam naj bi temeljilo na predsodkih, verskih prepričanjih in tradicionalnih predstavah o družbenem življenju dela družbene skupnosti, česar naj ne bi bilo mogoče šteti niti za pravico drugih niti za javni interes.

Dobro leto zatem je zahtevo za oceno ustavnosti vložil Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti. Izpostavil je diskriminacijo samskih žensk po zakonskem stanu in diskriminacijo žensk v istospolnih partnerstvih po spolni usmerjenosti. Zapisal je, da je pojem družine kot skupnosti biološkega očeta, biološke matere in otroka v današnjem času že presežen. Družinski zakonik naj bi urejal in dopuščal enostarševske družine in posvojitev po samski osebi. Ne zdi se mu logično, da je ženska lahko posvojiteljica, nista pa ji omogočena OBMP in biološko starševstvo.

Miha Lobnik je zapisal, da je pojem družine kot skupnosti biološkega očeta, biološke matere in otroka v današnjem času že presežen.

Odločitev sodišča

Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj. Pri odločanju o tem je bila izločena sodnica Neža Kogovšek Šalamon, Klemen Jaklič in Rok Svetlič pa nista glasovala. Ostali ustavni sodniki so dve točki sprejeli soglasno, s šestimi glasovi za, še tri točke izreka pa so sprejeli s petimi glasovi za, saj je proti glasoval sodnik Marko Šorli, ki je ob tem podal tudi delno odklonilno ločeno mnenje.

Ustavni sodniki menijo, da iz omenjenega 55. člena ustave ne izhaja zahteva, da mora biti postopek OBMP dostopen zgolj osebam ali parom, ki so medicinsko neplodni. »Zahtevati, da ženska za dostop do OBMP (najprej) poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, bi bilo namreč v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo,« pravijo in nadaljujejo: »Enostarševske družine z otroki so tretji najpogostejši tip družine v Republiki Sloveniji in so po svojih temeljnih značilnostih glede skrbi za otroka primerljive z dvostarševskimi družinami.«

Po mnenju ustavnih sodnikov ni izkazano, da odraščanje otroka z istospolnima partnerjema negativno vpliva na njegov razvoj. Argument odraščanja v tradicionalni družini bi »v skrajni izpeljavi svoje logike v bistvu pomenil, da je za otroka bolje, da se sploh ne rodi, kot da bi se rodil samski materi«.

Ustavni sodnik Marko Šorli je poudaril, da ne gre zgolj za vprašanje pravice žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ampak tudi za vprašanje največje koristi otroka.

»Družinsko življenje ni več omejeno na tradicionalno jedrno družino, sestavljeno iz bioloških staršev in njihovih otrok. Iz novejše sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da so lahko predmet varstva pravice do družinskega in zasebnega življenja tudi razmerja med istospolnimi partnerji, vezi med starimi starši in vnuki ter istospolne družine z otroki, ki so biološki otroci enega od partnerjev,« so navedli ustavni sodniki in dodali, da so že pri obravnavi pravice do sklenitve zakonske zveze med istospolnima partnerjema pojasnili, »da argument tradicije ne more utemeljiti diskriminacije in da uresničevanje človekove pravice oziroma temeljne svoboščine istospolno usmerjenih oseb ne more biti pogojevano s tem, da jo podpira večina prebivalcev«. Državnemu zboru so naložili zahtevo, da ugotovljeno neskladje odpravi v roku enega leta po objavi v Uradnem listu RS. Do odprave se določbe uporabljajo še naprej, saj zaradi ugotovljene protiustavne praznine razveljavitev ni mogoča.

Razgradnja družine

Ustavni sodnik Marko Šorli je podal delno odklonilno ločeno mnenje, v katerem je poudaril, da ne gre zgolj za vprašanje pravice žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ampak tudi za vprašanje največje koristi otroka. Po njegovem mnenju je pomen družine za otrokov razvoj nesporen. Različna pa so mnenja, v kakšni družini je otroku to najbolje omogočeno, je zapisal in opozoril: »Medtem ko za tradicionalno družino velja, da otrokove interese najbolje uresničuje, to ni samoumevno za druge tipe družin. Pri vprašanju, v kakšno družino naj bo otrok rojen, je zato treba opraviti presojo njegove največje koristi.« Poudaril je, da takšno tehtanje v tem primeru ni bilo opravljeno. Presoja ustavnega sodišča temelji, tako pravi Šorli, le na ugotovitvi o pravici ženske do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. »Takšno odločanje daje neutemeljeno prednost pravicam odraslih, zaradi česar ima lahko v posameznem primeru otrok le vlogo oziroma položaj objekta.«

V Levici so odločitev pozdravili in zapisali, da se bo z odločitvijo »popravila ena največjih krivic, ki sta jo desničarska politika in RKC v Sloveniji storili ženskam, ki želijo biti matere«.

Na dogajanje so se odzvali tudi slovenski škofje, ki so v izjavi za javnost odločitev obžalovali. »To odločitev razumemo kot nadaljnji korak k razgradnji ideala družine kot osnovnega gradnika naše družbe. Realnost življenja je, da niso vse družine le t. i. tradicionalne (oče, mati, otrok), vendar pa vnaprejšnje prikrajšanje otroka za rast in vzgojo ob podpori očeta in matere gotovo ni prava pot za našo družbo.« Po njihovem mnenju je nova ureditev še en simptom družbe, ki v središče pozornosti in skrbi ne postavlja otroka, ampak želje in domnevne pravice odraslih. »Ob tem škofje spominjamo, da je sama umetna oploditev zelo problematična z etičnega vidika, saj se pri teh postopkih ustvarja veliko zarodkov, od katerih velika večina ne preživi oziroma ne doživi rojstva. Tako so izgubljena človeška življenja ponižana na raven sredstev za dosego cilja.«

Slovenski škofje: »Realnost življenja je, da niso vse družine le t. i. tradicionalne (oče, mati, otrok), vendar pa vnaprejšnje prikrajšanje otroka za rast in vzgojo ob podpori očeta in matere gotovo ni prava pot za našo družbo.«

(D177: 12-13)