Odstop predsednika vlade: ko Miro Cerar vzame žogo in gre domov

Včeraj je bil zgodovinski dan. Praktično sočasno sta napovedala odstop predsednika vlade Slovaške in Slovenije. Sicer iz povsem različnih razlogov, a sta se vsaj uskladila, da ne bi zmedla polovice sveta, katera država je ostala brez voditelja, se je na Twitterju baje pošalil Žiga Turk.

V Cerarjevem odstopu je, roko na srce, marsikaj komičnega, ironičnega, pa tudi kanček briljantnega. In čeprav je želel narediti takšen vtis, prav nič resnega, zaskrbljujočega, kaj šele tragičnega. A lepo po vrsti.

Da se nekaj kuha, je po, priznajmo, za vlado težkem dnevu, zasmrdelo ob napovedi premierove poznovečerne novinarske konference. Med novinarji je završalo: »Odstopil bo«. In res, sedma sila se tokrat ni motila.

Premier Miro Cerar oblast vrača v roke državljanov (vir: vlada.si)


Ob uri je vidno utrujeni Miro res stopil pred kamere. Po štirih minutah naštevanja domnevnih uspehov vlade in minuti kazanja na krivce, ki so preprečili, da bi izpeljal še vse ostalo, je napletel nekaj o starih silah, ki mu ne pustijo vladati ter vse skupaj povezal z razveljavitvijo referenduma o 2. tiru, ki »ni dobra za Slovenijo«. Nato je »oblast vrnil v roke državljanov,« kot se je izrazil.

Doktor pravnih znanosti Miro Cerar, ki ga je v politiko naplavilo na valu vehementnih besedičenj o etiki, morali in pravni državi, je v teh treh letih in pol dodobra spremenil besednjak. Zdaj kot kakšen Janša govori o starih silah, ki delajo le zase in škodujejo njemu in Sloveniji.

Neverjetno, kako oblast preoblikuje politike, in zdi se, da vse na enak način. Za ustavnega pravnika Cerarja tako odločitvi Ustavnega in Vrhovnega sodišča, ki sta privedli do razveljavitve referenduma o 2. tiru, nista več nedotakljiv izkaz pravne države, temveč nekaj, kar (citiram!): »Ni dobro za Slovenijo«. Zgrožen ugotavlja, da »odločitev državljanov ne velja več« in tudi zato odstopa. Ironija mandata je nedvomno v dejstvu, da je ustavni pravnik dr. Miro Cerar klonil pod težo pravne države. Et tu, Brute?
Ironija mandata je nedvomno v dejstvu, da je ustavni pravnik dr. Miro Cerar klonil pod težo pravne države. Et tu, Brute?

Igrajte se sami!


Pogledano z distance, kolikor je nekaj ur po odstopu takšnega kalibra sploh mogoče, lahko ugotovimo, da Cerarjevo dejanje niti ni tako neumno ali nebogljeno. Projekt drugi tir je namreč alfa in omega njegove vlade. Nekaj, kjer bi pustil svoj pečat, po čemer bi se ga spominjali.

In še pomembneje, drugi tir je (bil) za SMC in njenega predsednika zadnja rešilna bilka. Lopata, pred očmi vesoljne Slovenije zasajena v gramoz, bi ga morda še rešila popolnega volilnega poloma. Sedaj mu res več ni (bilo) rešitve.

Mirova ekipa se je znašla v situaciji kot v igri trojk na en koš do 21 točk. Nasprotnik je pravkar zadel za tri točke in rezultat povišal na 20:13 v svojo korist. Mirova soigralca sta se vdala v usodo in anemično čakata na konec, da sestavita močnejšo trojko. Poraz je neizbežen.

Razen, če glavni igralec enostavno vzame žogo in gre domov. Tekma se nikoli ne konča, nima zmagovalcev in poražencev. Sam je zadovoljen, ker odhaja k mami, drugi so slabe volje, ker jih je okradel za slast zmage.

Prav to je svojim nasprotnikom sinoči naredil Miro Cerar.

(Pre)šibki vodja tropa


In priznati je treba, da so se do njega res obnašali brutalno; kot hijene do ranjene živali. Pri neizkušenem in šibkem vodji so kri zavohali že zdavnaj in od takrat z njega agresivno trgajo meso, vse do kosti. Cerar je žrtev naravne selekcije, padca šibkejšega v tropu po oblasti sestradanih zveri.

Slovenija z njegovim predčasnim odhodom ničesar ne izgublja, prej obratno. Oblast je premieru že zdavnaj spolzela iz rok in v vladni palači vlada popoln kaos. Po njegovem odstopu tako še vsaj nekaj časa v državi ne bo nič drugače. Edino volitve bomo najbrž dobili kakšen teden prej kot smo načrtovali, kar je prej dobro kot slabo.

Pa še ena za v statistični anale: edini premier, ki je v zadnjih dvajsetih letih vlado uspel obdržati ves mandat, ostaja Janez Janša.

Izgubljajo pa tisti, ki so zadnje dneve Cerarjeve vlade izkoriščali, da državo ožamejo do suhega. Lep primer so Štrukljevi sindikati, ki jim je Cerar pokvaril špil, poln lakomnosti in pohlepa. No, davkoplačevalci si lahko za trenutek oddahnemo ter upamo, da se bodo prosvetni inteligenci končno odprle oči, kam jih vodi njihov sindikat.

Še bolj kot to pa je skrajni čas, da se iz postavljanja zelencev na čelo državne politike česa naučijo slovenski državljani.





Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike