Odprto pismo Nataši Pirc Musar

Aleš Musar se je maše za domovino udeležil sam. Foto: Igor Kupljenik/BOBO

Naj uvodoma pojasnim, da sem iz naslova zavestno izpustil besedo »predsednica«, ker jo zaradi njenih dejanj, ki jih bom navedel v nadaljevanju, kljub njenemu leporečju ne priznavam za svojo predsednico. Tudi sicer mislim, da ni v življenju ustvarila nič takega, da bi si zaslužila tak položaj.

Tudi to, da je bila legalno izvoljena, še nič ne pomeni. Kajti na predsedniški položaj nam jo je vsilila globoka država, ki je v »mehki« tranziciji spretno obdržala v svojih rokah večino glavnih vzvodov re

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 001 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.