Obvezno samotestiranje učencev: Šole s proaktivnim pristopom dosegle, da je upor med starši splahnel

Blaž Čermelj
POSLUŠAJ ČLANEK
Prelitega je bilo kar precej črnila in izrečenih veliko nepotrebnih besed. Med njimi je bilo tudi nekaj kar močno povišanih tonov. A obvezno samotestiranje slovenskih osnovnošolcev in dijakov je vendarle steklo.

In končne ugotovitve? Najlažje bi jih povzeli z besedami: tresla se je gora, rodila se je miš. Glede na zbrane vtise iz številnih slovenskih osnovnih šol namreč lahko rečemo, da je samotestiranje pri večini od njih minilo brez kakršnihkoli večjih posebnosti. Na vsaki od njih se je sicer našlo nekaj staršev, ki so temu nasprotovali, toda velika večina jih je to sprejela kot normalen del šolskega pouka.

Pri tem so se po naših ugotovitvah najbolje odrezale tiste šole, ki so k celotnemu procesu samotestiranja pristopile proaktivno ter s svojimi dejanji niso še dodatno vzbujale nelagodja pri učencih in starših.

"Otročje lahko je"


Kot smo lahko videli, sam postopek ni zapleten, zato ga znajo razumeti, opisati in izvesti tudi otroci.


Testiranje ne povzroča travm


Samotestiranje naj bi v slovenskih osnovnih in srednjih šolah odslej izvajali vsak ponedeljek, sredo in petek. Za to so sicer potrebna soglasja staršev. Prav zbiranje teh pa se je v celotni zadevi izkazalo kot največji problem.

V nekaterih primerih so se tako pred šolami zbrale manjše skupine staršev, ki so protestirale proti samotestiranju učencev. Spet drugje je bila udeležba pri samotestiranju (z izjemo manjkajočih) stoodstotna.

Razumljivo je, da so bila tako med starši kot med učenci pred samotestiranjem prisotna številna vprašanja. Od tega, ali lahko testiranje povzroči učencu kakršnokoli škodo, do tega, kako postopati z učenci, ki se morebiti ne bi želeli samotestirati.

Ob vseh polemikah je bila velika naloga zadana psihološki in zdravstveni stroki, ki pa je bila glede tega povsem soglasna in je večkrat javno zatrdila, da samotestiranje učencem ne more pustiti ne zdravstvenih ne psiholoških posledic. Kot je sinoči za Odmeve poudaril klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, travmatične posledice otrokom lahko kvečjemu pusti neodgovorno obnašanje staršev:


Tresla se je gora, rodila se je miš


O tem, kakšne izkušnje imajo s samotestiranjem, smo povprašali tudi Osnovno šolo Draga Bajca v Vipavi in katoliško Osnovno šolo Alojzija Šuštarja v Šentvidu (LJ).

Na vseh osnovnih šolah so poudarili, da je bila ključen del projekta komunikacija s starši. Veliko so k uspešni izvedbi pripomogli tudi promocijski videi, v katerih je bilo samotestiranje nazorno prikazano. Zaradi koristnosti so tega na osnovni šoli Alojzija Šuštarja posneli tudi sami, v njem pa je petošolka na podlagi lastnih opažanj in izkušenj postopek samotestiranja predstavila preostalim učencem in učenkam te šole.

V Vipavi se je tako danes na daljavo šolalo 15 od skupno 594 učencev šole, v Šentvidu pa so se danes testirali vsi učenci, izjema so bili le tisti, ki v šolo niso mogli zaradi drugih vzrokov.

Poročilo s celjskih šol: Nekaj malega odpora

Brez večjih težav je samotestiranje potekalo tudi v celjskih osnovnih in srednjih šolah, poroča portal Celje.info. Zgolj pred nekaj šolami se je zbralo majhno število staršev, ki so izrazili nestrinjanje z ukrepom, a je vse skupaj minilo brez incidentov.

V večini šol se je samotestiralo med 91 % in 97 % vseh učencev, le v posameznih šolah je bil ta delež med 62 % in 75 %, ampak to povečini v šolah, kjer je bilo v preteklosti veliko učencev prebolevnikov, na predmetni stopnji pa je že tudi nekaj cepljenih.

Se pa skoraj na vseh šolah se soočajo z nekaj starši, ki nasprotujejo ukrepom, samotestiranju, nošenju mask. Kot je za celje.info povedala vodja Aktiva ravnateljev Celjskih OŠ Marijana Kolenko, se z nekaj starši lahko tudi uspešno dogovorijo, nekaj staršev pa vztraja pri svoji odločitvi in jasno izraža svoje nestrinjanje tako, da otroke odvračajo od šole, da učiteljem in ravnateljem pišejo obširne obrazložitve o kršenju pravic njihovim otrokom, da otrokom ne dovolijo, da spoštujejo pravila obnašanja v skladu z ukrepi, grozijo s tožbami, predvsem pa nas vse utrujajo s svojimi videnji situacije.

"Smo enotnega mnenja, da način komuniciranja, ki nam ga ti posamezni starši vsiljujejo, ni pravi način, saj otrokom sporoča, da ne smejo ali jim ni treba spoštovati avtoritet, da lahko počnejo po svoje, da ne čutijo sočutja do bolnih, predvsem pa, da so lahko neodgovorni," opozarja Kolenkova. "Prav tako nekaj posameznih staršev pritiska na šole, da bi ravnali protizakonito in da ne bi šole spoštovale odlokov, okrožnic ter ukrepov, kar pomeni, da nas zavestno silijo v kršitve."


Proaktivno vedenje daje rezultate


Na šolah so opazili tudi, da je zamik začetka samotestiranja s ponedeljka na sredo šolam dal dodaten čas, da so se lahko spoprijele s strahovi otrok, pa tudi njihovih staršev. Nekateri otroci so se namreč samotestiranja bali, dodatni dnevi pa so jim dali čas, da ga prvič izvedejo v domačem okolju in šele zatem tudi v šoli.

Na osnovni šoli Alojzija Šuštarja so tako staršem celo omogočili, da se je test lahko opravil tudi ob njihovi prisotnosti. Celoten dan pa je ravnateljica šole Nuša Pohlin Schwarzbartl nazadnje povzela z besedami: "Strah je bil veliko večji, kot je bilo na koncu drame," in se zahvalila tako staršem kot učiteljem za konstruktiven pristop.

Pismo staršem učiteljice razrednega pouka v prvi triadi ene izmed kozjansko-obsoteljskih šol:

"Spoštovani starši,

sporočam vam, da smo testiranje uspešno opravili. Pohvaliti moram učence, ker so prišli v šolo res dobro pripravljeni in brez težav opravili testiranje. Ponosna sem na njih! 💗

Rada bi se vam zahvalila za sodelovanje in vam želim miren dan."

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
  • 23. 04. 2024
dr. Žiga Turk, odmev tedna 6.9.2024
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
  • 06. 09. 2024
Primerjanje otrok: Koliko pa je pisal oni
  • 02. 04. 2024

Ekskluzivno za naročnike

Brody, 1. svetovna vojna
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
učbeniki, delovni zvezki
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Naslovnica Domovina 166
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Vse naročniške vsebine