Ob obletnici neodvisnosti: Nič o Ukrajini brez Ukrajine

Več kot sto ljudi se je ob 34. obletnici Ukrajinske neodvisnosti včeraj zbralo v središču Ljubljane. Udeleženci shoda so izrazili več zahtev, med drugim krepitev evropske obrambne podpore in sankcije za Rusijo zaradi zavračanja prekinitve ognja. Prav tako zahtevajo, da se o Ukrajini ne odloča brez vključitve Ukrajine v pogajanja.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. S tem pa ne brani le svoje svobode in neodvisnosti, temveč tudi meje Evropske unije, so poudarili v društvu Ukrajincev v Sloveniji Razon. Razmere ostajajo težke, obenem pa nekatere druge države skušajo ruskega agresorja pomiriti tako, da bi mu prepustile ukrajinska ozemlja. »V teh težkih časih moramo bolj kot kdaj koli prej pokazati svojo podporo Ukrajini,« so poudarili.

Podporo Ukrajini v boju za svobodo so izrazili tudi na slovenskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. »Medtem ko Ukrajinci praznujejo dan neodvisnosti, Slovenija še naprej stoji ob njihovi strani v boju za svobodo. Skupaj si prizadevamo za pravičen in trajen mir, stabilnost in blaginjo Ukrajine. Le Ukrajina lahko odloča o svoji prihodnosti,« je na X-u navedlo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Deklarativno torej Slovenija ostaja podpornica Ukrajine, je pa slovenska diplomacija praktično povsem prezrta, ko gre za pogovore Zahoda z Rusijo o prekinitvi ognja.

Od komunistične represije do tragedije v Černobilu

Ukrajina je svojo samostojnost razglasila že daljnega leta 1918, a le za kratek čas. Tri leta pozneje je namreč postala del Sovjetske zveze in sledila so dolga desetletja totalitarnega komunističnega režima, ki Ukrajincem ni prizanašal. Med drugim je Stalin v letih 1932 in 1933 namerno povzročil veliko lakoto, da bi ohranil nadzor nad območjem. Umrlo naj bi več kot sedem milijonov ljudi, teror pa se je še okrepil med leti 1937 in 1939 z množično politično represijo nad Ukrajinci.

Leta 1941 so Ukrajino zavzeli Nemci in pomorili več kot 1,5 milijona prebivalcev, predvsem Judov. Rdeča armada je Kijev ponovno zavzela 1943, Stalin pa se je nato maščeval vsakemu, za katerega je sumil, da je sodeloval z Nemci. Ukrajino je poleg izjemno visokega krvnega davka pred dokončno osamosvojitvijo prizadela še okoljska katastrofa, ko je leta 1986 eksplodiral blok jedrske elektrarne v Černobilu. Sovjetska zveza je nesrečo poskušala prikriti in je zavrnila mednarodno pomoč.

Šesta država, ki je priznala Slovenijo

V podobnem času kot pri nas se je tudi med Ukrajinci konec 80. let prejšnjega stoletja krepilo nezadovoljstvo z vladanjem Moskve. Leta 1989 je bilo ustanovljeno Ljudsko gibanje za obnovo Ukrajine, leto pozneje so sledile množične demonstracije. Odlok o razglasitvi listine o neodvisnosti Ukrajine je ukrajinski parlament sprejel 24. avgusta 1991, prebivalci pa so ga na referendumu pol leta pozneje ob 84-odstotni udeležbi potrdili s približno 90 odstotno podporo. Osamosvojitev Ukrajine je bila razglašena 26. decembra 1991. Ukrajina je bila po Hrvaški, Litvi, Gruziji, Latviji in Estonija šesta država, ki je priznala Slovenijo, beremo v vladnih gradivih.

Rusija se medtem ni nikoli povsem sprijaznila s samostojnostjo zahodne sosede. Že leta 2004 je s prevaro želela na vodilni položaj postaviti prorusko usmerjenega Viktorja Janukoviča, kar je vodilo v množične proteste, tako imenovano oranžno revolucijo. Po ponovitvi drugega kroga predsedniških volitev, ki so potekale pod strogim nadzorom domačih in tujih opazovalcev, je decembra tega leta položaj vendarle zasedel Viktor Juščenko.

Od Krima do Donbasa

Rusija pa je prežala naprej in desetletje pozneje je tedanja Janukovičeva vlada prekinila pogovore o pridružitvi EU, sledili so množični protesti na trgu Majdan V Kijevu. Janukoviča je t. i. revolucija dostojanstva sicer odstavila, toda politično nestabilnost je izkoristila Moskva in si po spornem referendumu priključila Krim.

Obsežna ruska invazija, ki jo je Rusija začela februarja 2022 in s katero naj bi ruski predsednik Vladimir Putin dosegel demilitarizacijo in denacifikacijo območja, je očitno nadaljevanje udejanjanja ruskih apetitov. Vojna je povzročila ogromno žrtev, razselila milijone ljudi in povzročila obsežno humanitarno krizo. Kljub pozitivnim signalom, s katerimi je del javnosti pospremil srečanje med ruskim in ameriškim predsednikom, Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, je videti, da za zdaj miru še ni na obzorju. Tudi zaradi pričakovanj Kremlja, da bi se Ukrajina odrekla Donbasu in perspektivi članstva v zavezništvu Nato.