O noveli zakona o gostinstvu bodo odločali na naslednji seji

Poslanci državnega zbora bodo o predlogu novele zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin, glasovali na naslednji seji. Predlog novele zakona uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja na 60 dni v občinah s stanovanjsko krizo, z možnostjo razrahljanja te omejitve. Kriterije za določitev občin s splošno časovno omejitvijo oddajanja bo z uredbo določila vlada, seznam pa bo veljal dve leti. Novela ustvarja pravno podlago za regulacijo tudi v občinah, ki ne bodo uvrščene na seznam občin s krizo na stanovanjskem trgu in določa pogoje, kot so vpis v register nastanitvenih obratov, pridobitev identifikacijske številke ter soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi oz. soglasje lastnikov mejnih stanovanj. V SDS so predlagali dopolnilo, s katerim bi odpravili člen, ki določa časovno omejitev oddajanja stanovanj – kar pa je koalicija danes zavrnila.

Predlog zakona o gostinstvu, ki je v javni obravnavi so prejel več kot 500 nasprotujočih si mnenj in ki ga je vlada poslala v obravnavo v DZ sredi marca, je sprva predvideval splošno omejitev kratkotrajnega oddajanja v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni v letu, v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa na največ 150 dni v letu. Lokalne skupnosti bi ob presoji stanja na stanovanjskem trgu in potreb razvoja turizma ta splošna pravila sicer lahko zaostrile ali omilile. V stranki SDS so že takrat menili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ocenili so, da določena časovna omejitev najema za celotno območje Slovenije ne sledi cilju zmanjšanja stanovanjske problematike, temveč škoduje turizmu. Predvsem pa škoduje tistim, ki so v hišo vgradili turistično nastanitev in marsikatero stavbo rešili pred propadanjem. Zatrdili so, da bi ta omejitev morala biti določena drugače. V stranki NSi so ocenili, da zakon sicer vsebuje nekaj dobrih rešitev, vendar pa prinaša posege v zasebno lastnino – zato zakonu nasprotujejo.

Gospodarsko ministrstvo je konec junija v sodelovanju z Zakonodajno-pravno službo (ZPS) državnega zbora pripravilo amandmaje k predlogu Zakona o gostinstvu, vlada pa je amandmaje soglasno sprejela. ZPS je v svojem mnenju opozorila na dejstvo, da sta gostinstvo in turizem izvirni pristojnosti občin, ki preko turistične takse vplivata tudi na financiranje občin. ZPS je podvomila v sorazmernost pripravljenih rešitev ter na ustavno vprašljiv poseg v zasebno lastnino in svobodno gospodarsko pobudo. Prav tako je predlagala določene dopolnitve in izrazila pričakovanje, da se določene določbe zakona zapišejo bolj jasno in določno. Z amandmaji so predlagali ključne rešitve oz. pogoje za opravljanje kratkotrajnega najema, kot so: vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev identifikacijske številke, obvezno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja ter soglasje solastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev v tri- in večstanovanjski stavbi, vključujoč soglasja etažnih lastnikov mejnih (sosednih) stanovanj. Obveznost časovne regulacije bi veljala samo v občinah, ki se soočajo z nedostopnostjo stanovanj zaradi turističnega obiska. Črtali so omejitev, da je mogoče v večstanovanjskih stavbah dejavnost izvajati le s statusom sobodajalca in odpravili rešitve, ki so bile vezane na razlikovanje med eno- in dvostanovanjskimi stavbami na eni strani in večstanovanjskimi stavbami na drugi strani.

»V Združenju sobodajalcev pozdravljamo umik tako nerazumne, neustavne in tudi z evropskim pravom neskladne splošne omejitve dejavnosti kratkotrajnega najema za celo državo kot tudi diskriminatornega razlikovanja med različnimi pravnimi subjekti iz predloga novele Zakona o gostinstvu,« so zapisali v Združenju sobodajalcev, ob tem pa izrazili zaskrbljenost zaradi neprimernosti predlaganih amandmajev, ki jih je potrdila vlada. »Vlada je tukaj na tankem ledu. Že obstoječ predlog zakona je potrdila in poslala v parlament brez ustreznega posveta s stroko in pri tem ignorirala tudi množično podprto pobudo za javno razpravo. Koalicijski parlamentarni stroj je vsem opozorilom navkljub predlog zakona potrdil za nadaljnjo obravnavo, po negativnem mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ, zavrnitvi na komisiji Državnega sveta in naši grožnji s prijavo na Evropsko komisijo pa zdaj številne temeljne določbe zakona umika in jih v amandmajih nadomešča s povsem novimi, žal nič manj spornimi in to ponovno brez vključevanja tistih, ki jih zakon najbolj zadeva,« je opozorila predsednica združenja Katja Rezman.

Temeljna novost je povsem prenovljena shema določanja časovnih omejitev dejavnosti kratkotrajnih najemov, kjer naj bi vlada vsake dve leti najprej z uredbo določila kriterije, pristojna ministra pa bi določila seznam »rizičnih« občin, kjer bi veljala splošna 60-dnevna omejitev dejavnosti. Občine bi lahko to omejitev tudi prilagodile, vendar pa bi odlok moral biti utemeljen na ustreznih študijah. V Združenju sobodajalcev ob tem opozarjajo, da je ukrep nesprejemljiv iz več razlogov. Po njihovi oceni je že sama rešitev, da izvršna veja oblasti s tako ohlapnimi kriteriji, kjer si vlada sama izbira podlage in podatke zanje, neustavna – sploh ker gre za poseganje v temeljne pravice, na kar je predlagatelja že opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba DZ. Po njihovih besedah je tudi sama časovna shema tega ukrepa povsem neživljenjska. Predvideni rok 31. oktober za sprejem občinskih odlokov namreč pomeni, da bi nosilec dejavnosti šele dva meseca pred koncem leta izvedel, pod kakšnimi pogoji bo lahko posloval v prihodnjem letu – kar je popolnoma v nasprotju s predvidljivostjo, ki jo dejavnost potrebuje za vnaprejšnje zbiranje rezervacij. V Združenju sobodajalcev so, skupaj s partnerskima organizacijama ZLAN in ZGSD na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naslovili dopis s pobudo za dosledno implementacijo evropske uredbe 2024/1028, ki je temelj skupne evropske regulacije kratkoročnih najemov.

Sobodajalci pozvali poslance, naj glasujejo kot predstavniki vseh državljanov in ne kot orodje koalicijskih mahinacij – naj novelo zakona zavrnejo

»Spornost časovnih omejitev glede na slovensko regulacijo dejavnosti: Resorni minister Matjaž Han je kot predstavnik predlagatelja v svoji utemeljitvi predloga novele Zakona o gostinstvu navajal, da je časovno omejevanje dejavnosti kratkoročnih najemov tip regulacije dejavnosti, ki je v uporabi tudi v številnih mestih in regijah,« so navedli sobodajalci in dodali, da je minister ob tem spregledal dvoje: da nikjer po Evropi niso v veljavi splošne časovne dejavnosti omejitve za celo državo, saj je to v nasprotju z načelom sorazmernosti in svobodno gospodarsko pobudo in da so nosilci dejavnosti ponujanja zasebnih nastanitev v Sloveniji zavezani plačevati prispevke celo leto. »Zato je takšno dušenje dejavnosti z restriktivnimi časovnimi omejitvami, kot ga predvideva predlog novele Zakona o gostinstvu, nerazumno in nelogično,« so zatrdili in navedli, da se tu odpira tudi vprašanje namena takšnega omejevanja dejavnosti. »Izkušnje po svetu, od Amsterdama pa do New Yorka kažejo, da to ni stanovanjski ukrep, ki bi imel vpliv na stanovanjski trg, temveč pretežno protekcionistični ukrep za hotelirsko panogo,« so opozorili. 

V nadaljevanju so opozorili, da predlog novele Zakona o gostinstvu evropske uredbe 2024/1028 ne implementira dosledno, saj v svojem 19. členu še vedno predvideva identifikacijo pri oglaševanju na ravni obratov (torej skupka enot) in ne na ravni posameznih enot kot to zahteva uredba. Dodatno vprašanje se po mnenju sobodajalcev odpira tudi glede ustrezne posodobitve in interoperabilnosti registra (RNO), saj za to, kot je bilo slišati tudi na Državnem svetu, še ni bilo poskrbljeno. Opozorili so na nerazumne zahteve po spremembi namembnosti objektov – na odboru sprejeti amandmaji v 6. členu namreč vračajo zahtevo po uporabnih dovoljenjih in spremembi namembnosti, kar je zaradi kompleksnosti in nefunkcionalnosti naše gradbene zakonodaje pogosto dejansko neizpolnljiv pogoj. Problematična je tudi zahteva po soglasjih,  kjer se neka že v stanovanjskem zakonu obstoječa nefunkcionalna shema specialno uvaja v gostinski zakon, s tem da se tu sobodajalce utesnjuje v permanentno negotovost obnavljanja teh soglasij na dve leti. »Za tako zahtevo bi morala država najprej poskrbeti za verodostojnost zemljiško-knjižnih evidenc. Pri tem pa vse subjekte obravnavati enakopravno,« so zatrdili in opozorili tudi na nerazumno visoke kazni. Nenazadnje pa so izpostavili odsotnost analiz finančnih in stanovanjskih učinkov zakona. »Predlagatelj ni predložil analize predvidenih učinkov zakona, ne na samo dejavnosti, ki jo želi s tem zakonom urejati, kot tudi ne javnofinančnih posledic tega. Prav tako pa tudi ni opredelil javne koristi, ki naj bi upravičevala takšne posege v varovane pravice do razpolaganja z zasebno lastnino in svobodno gospodarsko pobudo,« so zatrdili