Nov migrantski val, pred katerim svarijo Hrvati in trepeta Evropa

Hrvaška policija je v prvih treh mesecih letošnjega leta pri ilegalnem prečkanju meje ustavila 1371 migrantov, kar je za 72% več kot v istem obdobju lani. Med migranti prevladujejo Afganistanci in Pakistanci. Tudi sicer pa se migrantska kriza na Balkanu poglablja in kažejo se vedno večje razlike med politiko posameznih držav. Krizo so pod drobnogled vzeli v hrvaškem Globusu.

Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović Hrvaško svari pred podobno usodo, kot je doletela Grčijo. Če bodo države, v katere migranti potujejo iz Hrvaške, zaprle svoje meje, se bo stanje na Hrvaškem močno poslabšalo. Nihče si ne želi, da bi se migranti zadrževali na Hrvaškem, tako kot se trenutno v Grčiji zadržuje 50.000 ljudi.

Hrvaška sprejema migrante iz Srbije, po spremembi migrantske poti, ki iz Grčije vodi preko Albanije in Črne gore do Bosne in Hercegovine, pa sprejema tudi migrante iz BiH. Po podatkih tamkajšnjih oblasti, je od začetka letošnjega leta v BiH vstopilo 5600 migrantov.

Hrvaška: skoraj 80% migrantov, ki zaprosijo za azil, Hrvaško zapusti

Po podatkih ministra za varnost BiH Dragana Mektića je 70% migrantom uspelo priti na Hrvaško, mogoče pa je sklepati, da jih je večina uspela priti do Slovenije v schengenski prostor. Lani je na Hrvaškem za azil zaprosilo 2000 ljudi, 77% teh ljudi je po določenem času državo ilegalno zapustilo. Hrvaška je ugodila 213 prošnjam za azil.

Kaj se bo z migrantskim valom dogajalo v prihodnjih mesecih pa je, po mnenju grškega političnega analitika Leonidasa Hadžiprodrimidisa, veliko odvisno tudi od Turčije. "Videti je, da Erdogan v zadnjih mesecih migrante spušča po malo v Evropo in jo s tem drži v šahu, kljub temu, da od Evrope prejema denar. Videli bomo, kakšna bo situacija po volitvah v Turčiji konec junija. EU se bo morala potem organizirati, saj do sedaj k temu problemu ni pristopila dovolj resno, kot tudi ne grška vlada,” je Hadžiprodrimidis povedal za Globus.

Migrantsko vprašanje kot preizkusni kamen za Evropsko unijo

Migrantski val, ki je v letih 2015 in 2016 v Evropo pripeljal 2 milijona migrantov in se sedaj ponovno stopnjuje, pa je sprožil tudi burne odzive evropskih voditeljev. Med njimi je čedalje bolj glasen in oster avstrijski premier Sebastian Kurz.

Avstrija, ki začne z julijem predsedovati EU, se bo zavzemala za preusmeritev reševanja migrantske krize iz kvot za sprejemanje migrantov, v preprečevanje novih prihodov v Evropo. Avstrijski notranji minister Herbert Kickl pa se je z drugimi ministri v regiji dogovoril za policijsko-vojaški načrt zaustavljanja migrantov.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel se zaveda resnosti situacije in je reševanje migrantskega vprašanja označila za problem, na katerem bo odločeno o usodi EU. Merklova, ki je leta 2015 na široko odprla vrata migrantom, je priznala, da sistem kvot ni prinesel želenih rezultatov.

Prav zaradi vprašanja migracije pa je nemška kanclerka prišla v konflikt s svojim notranjim ministrom Horstom Seehoferjem, ki se zavzema da bi nemška vojska na svojih mejah zavračala migrante, ki so za azil zaprosili že v drugih državah in nimajo ustreznih dokumentov.

Nezadovoljstvo nad situacijo izrazil tudi Šefic

Da je situacija resna in da EU nima pripravljenih nobenih rešitev, je povedal tudi generalni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki je Evropsko komisijo pozval k ukrepanju. Na Balkanu trenutno biva med 45.000 in 60.000 migrantov, ki si želijo priti v Slovenijo in tako v schengenski prostor.

Tudi slovenska policija vsak dan poroča o novih migrantih, ki jih ustavijo pri ilegalnem prečkanju meje. V Beli Krajini so razmere tako nepredvidljive, da je županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič svoje občane posvarila k povečani skrbi za lastno premoženje in varnost.