Nouriel Roubini, Finance: Stagflacijska dolžniška kriza grozi – in še hujše bo
Ekonomist Nouriel Roubini razmišlja v svojem komentarju, objavljenem na Financah, o ekonomskih zagatah – inflaciji, staglaciji, recesiji, dolžniški krizi …–, za katere ni enostavnih rešitev.
"Prvič, ali bo zvišanje inflacije v večini razvitih gospodarstev začasno ali trdovratnejše? V zadnjem letu je o tem potekala burna razprava, ki pa je zdaj večinoma končana: zmagala je "ekipa Trdovratno", "ekipa Prehodno" – v kateri je bila prej večina centralnih bank in fiskalnih organov – pa mora priznati, da se je motila," začenja Roubini.
V nadaljevanju pa predstavi zanimivo tezo: "Prihodnja recesija ne bo kot njene predhodnice. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo imeli stagflacijo, ne pa tudi velikanske dolžniške krize, saj so bile stopnje zadolženosti nizke. Po letu 2008 smo imeli dolžniško krizo, ki sta ji sledili nizka inflacija in deflacija, ker je posojilni krč ustvaril negativen pretres pri povpraševanju. Danes se spoprijemamo s ponudbenim pretresom v razmerah veliko višje stopnje zadolženosti, kar pomeni, da plujemo proti mešanici stagflacije v slogu sedemdesetih let prejšnjega stoletja in dolžniške krize v slogu leta 2008 – torej stagflacijski dolžniški krizi.«
Celoten komentar preberite TUKAJ.
"Prvič, ali bo zvišanje inflacije v večini razvitih gospodarstev začasno ali trdovratnejše? V zadnjem letu je o tem potekala burna razprava, ki pa je zdaj večinoma končana: zmagala je "ekipa Trdovratno", "ekipa Prehodno" – v kateri je bila prej večina centralnih bank in fiskalnih organov – pa mora priznati, da se je motila," začenja Roubini.
V nadaljevanju pa predstavi zanimivo tezo: "Prihodnja recesija ne bo kot njene predhodnice. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo imeli stagflacijo, ne pa tudi velikanske dolžniške krize, saj so bile stopnje zadolženosti nizke. Po letu 2008 smo imeli dolžniško krizo, ki sta ji sledili nizka inflacija in deflacija, ker je posojilni krč ustvaril negativen pretres pri povpraševanju. Danes se spoprijemamo s ponudbenim pretresom v razmerah veliko višje stopnje zadolženosti, kar pomeni, da plujemo proti mešanici stagflacije v slogu sedemdesetih let prejšnjega stoletja in dolžniške krize v slogu leta 2008 – torej stagflacijski dolžniški krizi.«
Celoten komentar preberite TUKAJ.
Povezani članki
Zadnje objave
Ko se resnično zatresejo temelji države in zemlje: dvojni potres v Venezueli
28. 6. 2026 ob 18:21
Vikis je vse skladbe ustvaril ob misli na svoj dom, na domovino
28. 6. 2026 ob 12:00
Bevk je največ del napisal v kamri v Zakojci
28. 6. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Ali Jezus vihti meč?
28. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Vikis je vse skladbe ustvaril ob misli na svoj dom, na domovino
28. 6. 2026 ob 12:00
Bevk je največ del napisal v kamri v Zakojci
28. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
2 komentarja
rasputin
Kaj bi to, stagflacija?! Važno je, da uničimo Rusijo. Potem bomo spet imeli ruske energente in surovine, pa še poceni rusko delovno silo. Samo premagati moramo Rusijo. In napočila bo zlata doba.
Razen, da temu ne bo tako...
omega
Ne gre za "premagati Rusijo." Največ, kar Ukrajina s pomočjo Zahoda lahko doseže, je ohranitev večjega dela države, seveda brez Krima in donecke ter luganske pokrajine. Rusija trenutnio zaseda tudi hersonsko pokrajino in del zaporoške pokrajine. Tudi Harkov bo Ukrajina težko vojaško ubranila. Za obstoj ukrajinske države je nujno, da uspe ubraniti kaki dve tretjini države in vsaj zahodni del obale z Odeso, edinim preostalim velikim pristaniščem. Za neko državo zares dokončno premagati jo je potrebno tudi zasesti, tega pa Ukrajina niti Nato zanesljivo ne. zmore. Zato je razmišljanje kako premagati Rusijo povsem brezpredmetno. Mogoče pa je Rusijo utruditi, da se ji vojna ne bo več izplačala in se bo zadovoljila z ozemeljskimi pridobitvami. Kljub bolečim ozemeljskim izgubam bi bila Ukrajina trdnejša, in močnejša, če ne bi obsegala ozemelj s sovražnim prebivalstvom. V Doneckem območju in v obmorskih mest je prebivalsto rusko oz rusificirano (t i rusko govoreči Ukrajinci) v najboljšem primeru narodnostno brezbrižno in neopredeljeno. Mnogi so tam naklonjeni ruskim napadalcem, ki so za mnoge osvoboditelji. Vsa leta po razpadu SZ je bil življenjski standard v Rusiji nekoliko višji kot v Ukrajini, to pa je za narodnostno neopredeljeno prebivalstvo najpomembnejše.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.