Ni še konec: Nemčija namerava migrante vračati na vsak način

Embed from Getty Images
Čeprav je nemška vlada sklenila dogovor glede zaostritve azilne politike, s tem napetosti zaradi migracij v državi še ni konec. Nemški otranji minister napoveduje novo zaostrovanje, če ne bo prišlo do obljubljenih dogovorov glede vračanja migrantov. 

Nemčija bo vnovič pospešila obravnavo azilnih postopkov, sklenili so, da na mejah ne bodo gradili novih tranzitnih centrov, temveč se bodo tranzitni procesi izvajali v policijskih centrih, ki že stojijo.

Nemški notranji minister Horst Seehofer, ki ostaja na položaju, se je včeraj srečal z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzom. Oba si želita zaprtje t.i. južne migrantske poti, ki poteka tudi preko Slovenije, da bi s tem omejila prihode migrantov in beguncev v severno Evropo iz Sredozemlja.

Strinjala sta se tudi, da Avstrija ni odgovorna za ljudi, ki jim je bilo ali jih bo zavrnjeno bivanje v Nemčiji. Kot je dejal Seehofer, Nemčija ne bo prevzemala odgovornosti drugih držav.

Zaprtje migrantske poti in vračanje ljudi v države, kjer so že zaposili za azil ali se registrirali

Zaprtje mediteranske migrantske poti je tudi cilj vrha Avstrije, Nemčije in Italije prihodnji teden. Hkrati se nameravajo države dogovoriti tudi o vračanju ljudi.

Če do sporazuma med državami ne bo prišlo, Seehofer grozi z novim sporom v vladi. Njegova ideja namreč še vedno ostaja vračanje migrantov v države, v katerih so bili prvič registrirani, medtem ko bi še neregistrirane takoj vračal nazaj čez mejo v Avstrijo, ta pa nazaj na jug, torej tudi v Slovenijo.

Slovenska vlada se pripravlja na povečanje števila migrantov

Če se bodo v Slovenijo vrnili le tisti migranti, ki so pri nas zaprosili za azil, potem se bo vrnili okrog 5000 ljudi. V primeru, da bodo k nam vrnjeni vsi, ki so bili v Sloveniji registrirani, bo številka višja.

Tudi slovenska vlada po navedbah MMC meni, da trenutne razmere in predvidevanja o priseljevanju zahtevajo učinkovito pripravo na povečanje števila prosilcev za azil.

Prosilci za azil nezadovoljni z razmerami in policijo

Medtem po Nemčiji še naprej lahko spremljamo zaostrovanja, povezana z migracijami. Meddrugim v vzhodnem mestu Cottbus čečenski prosilci za azil trdijo, da so jih policisti prisilili k slačenju v priporu, kjer so morali nato mnogi ostati le v spodnjem perilu. Policijo so med drugim grozili eni od žensk v azilnem domu, kjer je sicer prišlo tudi do več spopadov med Čečenci in Afganistanci. Hkrati so se prosilci za azil pritožili tudi nad stanovanji, češ da je v njih nevzdržno živeti.

Policija obtožbe zavrača, mestne oblasti pa pravijo, da gre za povsem običajna stanovanja, v katerih sicer živijo tudi nemški upokojenci.

Vsak drugi migrant v Nemčiji ne opravi jezikovnega testa

Približno vsak drugi migrant v Nemčiji ne opravi jezikovnega preizkusa na koncu integracijskih tečajev, navaja nemški Zvezni urad za migracije in begunce.

48,7 odstotka udeležencev je lani doseglo zahtevano raven znanja B1, ki je cilj izobraževanja in potrebna za osnovno vsakdanjo komunikacijo. Nekaj več kot 40 odstotkov udeležencev je doseglo raven A2, medtem ko ostali niso dosegli niti te.

Po mnenju strokovnjakov so bili nekateri še vedno travmatizirani, drugim je manjkala potrebna učna kultura, saj v domovini niso obiskovali šole.

Integracijski tečaji sicer večinoma trajajo šest mesecev. Sestavljata jih dva dela: jezikovni tečaj, iz 600 učnih ur in kulturni tečaj, ki daje udeležencem vpogled v nemško kulturo, zgodovino, pravni sistem in vrednote. Osebe, ki opravijo oba dela tečaja prejmejo "potrdilo o integraciji".