Ni demokracije brez demokratov: O obrazih nazadovanja ustavne demokracije na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji

Smo v centralni Evropi res priča nazadovanju ustavne demokracije? Kakšna je razlika med ustavnimi spremembami, ki pretresajo Poljsko in Madžarsko in kje v tej sliki je Slovenija? Na ta vprašanja so poskušali odgovoriti pravniki vseh treh držav, ki opozarjajo, da so spremembe, ki smo jim že desetletje priča v centralni Evropi velik zdrs ustavne demokracije.

V sredo, 3. junija, je pod okriljem Nove Univerze potekal spletni akademski forum na katerem sta dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič predstavila svežo knjigo z naslovom Vpliv evropskih institucij na vladavino prava in demokracije v Sloveniji in širše (The Impact of European Institutions on the Rule of Law and Democracy - Slovenia and Beyond). Knjiga predstavlja zgodbo o Sloveniji v procesu evropske integracije s širšim pogledom in primerjavo z drugimi državami centralne in vzhodne Evrope, predvsem Madžarske in Poljske.

Na akademskem forumu so poleg avtorjev sodelovali še: Wojciech Sadurski (Poljska), Gabor Halmai (Madžarska), Bojan Bugarič in moderator Gorazd Justinek.

Slovenija - vzor za celo Evropo, ki pa ni tako zelo vzorn

Forum sta odprla avtorja knjige, ki sta predstavila svoje videnje nazadovanja demokracije v Sloveniji. Avbelj je pri tem povedal, da je zgodbo o Sloveniji in nazadovanju ustavne demokracije težko predstaviti, saj je Slovenija vedno prikazana kot vzor nove Evrope vsem, ki (so) se želijo pridružiti EU. Obrazi nazadovanja pa so različni: od politične zmage ene stranke, ki je z ustavno večino spreminjala ustavo na Madžarskem, do sprememb na Poljskem, ki so se zgodile predvsem v praksi.

Nič od tega pa se ni zgodilo v Sloveniji, ampak je tako že vedno bilo, gre za del slovenskega vsakdana. V Sloveniji tako ni potrebe po spremembi ustave, po ugrabitvi države, saj je od tranzicije naprej vse v rokah določenih družbenih sil, ki ohranjajo status quo, s tem pa se slabi moč pravosodnega sistema in drugih mehanizmov varovanja demokracije. Prav zato je po mnenju Avblja situacija v Sloveniji slabša kot na Poljskem in Madžarskem.

Letnar Černič je prepričan, da razlog za nazadovanje slovenske ustavne demokracije tiči v normativih ustavne demokracije, ki še niso bili uvedeni v slovensko družbo. Na odgovor, kako spremeniti državo, pa je Letnar Černič odgovoril, da je za vladavino prava nujno potrebno, da se spremeni mentaliteta elit na vseh ideoloških spektrih, ki bodo drugače razumele ustavno demokracijo.

»Zame je bila Slovenija vedno srečna država«

Oba tuja gosta sta bila presenečena nad opisanim stanjem slovenske demokracije. Wojciech Sadurski je Slovenijo vedno dojemal kot srečno državo, ki je vedno pripadala zahodu in je zgolj po spletu nesrečnih okoliščin pristala v Jugoslaviji. Prav zato ga je teza avtorjev, da je stanje v Sloveniji še slabše kot na Poljskem in Madžarskem, močno presenetilo.

Na Poljskem se nazadovanje še najbolj vidi v pravosodju, kjer so sodniki povsem podjarmljeni ministru za pravosodje, kjer je ustavno sodišče paralizirano in preoblikovano v pomagača izvršilne veje oblasti, javna televizija pa pristranska in zgolj stroj agresivne propagande. Situacija v Sloveniji se tako Sadurskemu ne zdi tako tragična kot na Poljskem in Madžarskem.

Madžarski pravnik Gabor Halmai se je z njim strinjal in kot pozitivno v Sloveniji videl stanje sodstva, ki se mu v primerjavi z Madžarsko in Poljsko zdi samostojno in neodvisno, sploh ustavno sodišče, ki v Sloveniji funkcionira. Seveda pa je države med seboj precej nehvaležno primerjati, saj gre za različne procese, ki so jih doživele – v nekaterih je prišlo do lustracije, v drugih ne, pa so lahko rezultati ne glede na to enaki. Kot najbolj tragično na Madžarksem in Poljskem vidi to, da ključni osebi – Orban in Kaczyński, povsem zavračata svobodo in demokracijo kot ideal.

Halmai je izpostavil tudi dva pokazatelja nazadovanja ustavne demokracije. Po njegovem mnenju se vse začne v pravosodju, najprej z majhnimi spremembami in kar naenkrat so sodniki povsem odvisni od izvršilne veje oblasti. Drug pokazatelj so mediji, ki ne potrebujejo cenzure, ampak je dovolj že menjava lastnikov, ki so po volji oblasti in pripovedujejo zgodbe njim v prid.

Slovenska forma je popolna, vsebine pa ni

Knjiga v ospredje postavlja nepoznano zgodbo Slovenije, ki sicer ni zastopana, meni Bojan Bugarič, ki vidi predvsem velike razlika med formo in vsebino. Forma je popolna, vsebine pa ni, demokracija v Sloveniji ni ponotranjena, imamo sicer demokratične norme nimamo pa demokratov. Predvsem pa je prepričan, da je knjiga dodana vrednost, saj o Sloveniji ne bo več mogoče govoriti zgolj kot o uspešni zgodbi.

Za konec je Avbelj komentiral še trenutno politično situacijo v Sloveniji. Oseba, ki želi biti zvesta ustavni demokraciji v Sloveniji, se vedno znajde med kladivom in nakovalom, ne glede na to, kdo je na oblasti. Postkomunistična oblast dela svoje, ko pa pride na oblast druga stran, pelje stvari po isti poti, le z druge ideološke strani.

Vprašanje za centralno Evropo je, kako iz teh zgodovinsko globoko neliberalnih družb, zaznamovanih s totalitarizmom, priti do ustavne demokracije. Potrebujemo robustne institucije, ki bodo delale, kar je prav, kritične mase, ki bodo glasne in bodo ravnale pravilno. Ni namreč demokracije brez demokratov.