Nezaslišano: drugo cev predora Karavanke bodo gradili Turki!

POSLUŠAJ ČLANEK
Dokaj potihoma, skoraj sramežljivo, nas je obšla vest, da je DARS končno le izbral izvajalca gradnje druge cevi predora Karavanke. Gre za turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret, z bogatimi izkušnjami gradnje predorov. Potihoma, čeprav gre za izjemno pomemben projekt in je izbrani ponudnik celo znatno cenejši od najvišje dopustne razpisane cene. Kot da bi se ugodna cena Turkov podalpskim kruhoborcem malce zataknila v grlu.
Še nedolgo nazaj smo namreč na nacionalni televiziji videli prispevek o tem, kako nam predorov ne smejo graditi tujci. Še zlasti, če so 15 milijonov ugodnejši od najcenejšega »slovenskega« ponudnika. Ta bi namreč gradil s Čehi, tudi tujci, ker naša podjetja samostojno stežka zgradijo kaj več kot kakšno večjo škarpo.
Turki naj bi pripeljali celo tuje delavce. O ti šment, kaj takega bi Slovenija, kjer na gradbiščih delajo skoraj izključno tujci, pač le stežka prežvečila. Zemljaričevo obiskovanje ministra Počivalška in problematiziranje ugodne cene bolj kažejo na dobre stare čase globoke države. Slednji računajo, da smo že pozabili na rabote domačih gradbincev, ker bi radi zopet stikali s prsti po marmeladi.
Slovenski gradbinci so v preteklosti pridobili kar nekaj projektov. Skupna značilnost, vse smo debelo preplačali. Medsebojno dogovarjanje o cenah pa je bilo tako običajno, da so ga nekateri komentatorji omenjali v rubriki »šport«. Pri skoraj vseh projektih so se pozneje pokazale hude napake v gradnji, stroške smo seveda pokrili davkoplačevalci.
Če se kdo ne spominja legendarnega odpadanja ometa v šentviškem predoru, pa ga na sijajne slovenske gradbenike opomnijo vsakoletne obnove avtocest, ki bi morale biti v brezhibnem stanju še leta in leta. Gradnja onkološkega inštituta pa je bila pravcati biser. Iz začetnih 23 milijonov se je končna cena povzpela do zavidljivih 49!
V vodo se je pač naselila legionela, obnova vodovoda pa je navrgla 7 milijonov. Nič čudnega, da so solze tekle v potokih. Pacientom in davkoplačevalcem od vsega hudega, gradbincem pa od neverjetne sreče.
Zato kot teleta raketoplan opazujemo gradnjo sparovega centra v Šiški. Avstrijski Strabag namreč organizira delo tako, da so tam samo tisti, ki resnično delajo. Slovenski gradbinci so imeli drugačno tradicijo: dva delata, pet jih klepeta in trije podpirajo svoje lopate. Dela so se razvlekla v nedogled ter se veselo dražila.
Del tradicije so bile še fantastične direktorske plače in brutalno izkoriščanje večinoma tujih delavcev ter podizvajalcev. Globoka država s koreninami v totalitarnem režimu pa je poskrbela, da so bili izvajalci teh zlorab zaščiteni kot redke cvetice. Tovrstno početje bi se še vedno nadaljevalo, če ga ne bi pokončala gospodarska kriza. Sedaj je ta mimo in pijavke so zopet prilezle na plano.
Po propadu največjih gradbenih podjetij so mnogi objokovali izgubo izvrstne tehnologije. Resnici na ljubo so z vsemi prigrabljenimi milijoni izvedli zgolj en tehnološki napredek – povečanje števila lopat. Na nakup modernih, velikanskih gradbenih strojev ni pomislil nihče. Preveč je bilo opravkov z odločanjem, katerega Mercedesa si kupiti ali kateremu tovarišu kaj izgraditi. Zastonj in pod mizo, seveda.
Nekoč z »nacionalnim interesom«, danes pa globoka država piha na dušo z blaginjo za vse, omejevanjem izvoza in turizma. Preprečevanje delovanja usposobljenim, cenovno ugodnim tujim podjetjem je še ena domislica možakov iz ozadja. Za polnjenje lastnih žepov.
Še nedolgo nazaj smo namreč na nacionalni televiziji videli prispevek o tem, kako nam predorov ne smejo graditi tujci. Še zlasti, če so 15 milijonov ugodnejši od najcenejšega »slovenskega« ponudnika. Ta bi namreč gradil s Čehi, tudi tujci, ker naša podjetja samostojno stežka zgradijo kaj več kot kakšno večjo škarpo.
Turki naj bi pripeljali celo tuje delavce. O ti šment, kaj takega bi Slovenija, kjer na gradbiščih delajo skoraj izključno tujci, pač le stežka prežvečila. Zemljaričevo obiskovanje ministra Počivalška in problematiziranje ugodne cene bolj kažejo na dobre stare čase globoke države. Slednji računajo, da smo že pozabili na rabote domačih gradbincev, ker bi radi zopet stikali s prsti po marmeladi.
Slovenski gradbinci so v preteklosti pridobili kar nekaj projektov. Skupna značilnost, vse smo debelo preplačali.
Šport nabijanja cen
Slovenski gradbinci so v preteklosti pridobili kar nekaj projektov. Skupna značilnost, vse smo debelo preplačali. Medsebojno dogovarjanje o cenah pa je bilo tako običajno, da so ga nekateri komentatorji omenjali v rubriki »šport«. Pri skoraj vseh projektih so se pozneje pokazale hude napake v gradnji, stroške smo seveda pokrili davkoplačevalci.
Če se kdo ne spominja legendarnega odpadanja ometa v šentviškem predoru, pa ga na sijajne slovenske gradbenike opomnijo vsakoletne obnove avtocest, ki bi morale biti v brezhibnem stanju še leta in leta. Gradnja onkološkega inštituta pa je bila pravcati biser. Iz začetnih 23 milijonov se je končna cena povzpela do zavidljivih 49!
V vodo se je pač naselila legionela, obnova vodovoda pa je navrgla 7 milijonov. Nič čudnega, da so solze tekle v potokih. Pacientom in davkoplačevalcem od vsega hudega, gradbincem pa od neverjetne sreče.
Pri tujcih ni naslanjanja na lopato
Zato kot teleta raketoplan opazujemo gradnjo sparovega centra v Šiški. Avstrijski Strabag namreč organizira delo tako, da so tam samo tisti, ki resnično delajo. Slovenski gradbinci so imeli drugačno tradicijo: dva delata, pet jih klepeta in trije podpirajo svoje lopate. Dela so se razvlekla v nedogled ter se veselo dražila.
Del tradicije so bile še fantastične direktorske plače in brutalno izkoriščanje večinoma tujih delavcev ter podizvajalcev. Globoka država s koreninami v totalitarnem režimu pa je poskrbela, da so bili izvajalci teh zlorab zaščiteni kot redke cvetice. Tovrstno početje bi se še vedno nadaljevalo, če ga ne bi pokončala gospodarska kriza. Sedaj je ta mimo in pijavke so zopet prilezle na plano.
Po propadu največjih gradbenih podjetij so mnogi objokovali izgubo izvrstne tehnologije. Resnici na ljubo so z vsemi prigrabljenimi milijoni izvedli zgolj en tehnološki napredek – povečanje števila lopat. Na nakup modernih, velikanskih gradbenih strojev ni pomislil nihče. Preveč je bilo opravkov z odločanjem, katerega Mercedesa si kupiti ali kateremu tovarišu kaj izgraditi. Zastonj in pod mizo, seveda.
Nekoč z »nacionalnim interesom«, danes pa globoka država piha na dušo z blaginjo za vse, omejevanjem izvoza in turizma. Preprečevanje delovanja usposobljenim, cenovno ugodnim tujim podjetjem je še ena domislica možakov iz ozadja. Za polnjenje lastnih žepov.
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel
7. 2. 2025 ob 8:49

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Italijani (znova) pozabili na slovenščino
6. 2. 2025 ob 18:30

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
6. 2. 2025 ob 15:24
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
07
FEB
07
Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra
19:00 - 22:00
FEB
08
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
09:00 - 18:00
FEB
08
Prešernov smenj 2025
10:00 - 22:00
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00
7 komentarjev
APMMB2
Krade lahko samo tsiti, ki je na oblasti, ima priložnost in je zaščiten. Na oblasti je 75% časa samostojne Slovenije levica in s tem je podano razmerje,koliko je katera opcija pokradla. Če pa upoštevamo še zaščito, potem se tehtnica nagne globoko v prid levice, saj vemo,da sta policija in sodstvo v rokah levice.
Problem oddaje del za vrtanje Karavank pa vidim povsem drugje.
V Sloveniji bo potrebno v naslednjih 10-15- leih izvrtati 100-200 km predorov. To je veliki posel. Slovenci smo imeli eno najbolje uspeosobljeno strokovno ekipo za vtranje predorov na svetu.
To ekipo z opremo vered je zapravil gradbeni baron Ivan Zidar. Od takrat pa do danes še ni minilo toliko časa, da bi se znanje in oprema razgubili. Prav gotovo bodo tujci zaposlili kar nekaj Slovecev, ki so vešči tega posla.
Če bi imeli vlado z vizijo, če se ne bi funkcionarji ukvarjali z 2. tirom in pred vsem s tem, koliko denarja bodo pretočili v svoje žepe, bi lahko v tem času izdelali dolgoročni načt za izgradnje predorov v Sloveniji, ustanovili, ali dali pobudo za ustanovitev firme za izgradnjo predorov in sklenili kooperacijsko pogodbo, morda tudi s Turki in pričeli garditi Karavanški predor. Po izgradnji bi domača firma pridobila referennce in nadaljevala z vrtanjem predorov po seznamu. Recmo predor pod Gorjanci, ali pa predpr med Škofjo Loko in Žiremi, ali papredr pod Šamarjami med Koprom in Dragonjo, ali pa..... Mnogo je takšnih predorov , ki jih Slovenija nujno potrebuje in pri izgradnji bi lahko trajno zaposlili okrog 1.000 do 2.000 delavcev.
Tako pa bodo predor gradili Turki, Slovenci bodo skušali čim več spraviti v lastne žepe, vlada se bo ukvarjala s pomembnejšimi rečmi, recimo z tožbo o meji s Hrvaško, domači strokovnjaki pa bodo dela na tujem.
Na tem portalu pa se bo nadaljevala razprava , kdo je več poktradel.
lojze19
S člankom se strinjam razen z vmesnim naslovom in razlago, da dva delata trije se naslanjajo na lopato.* Problem ni pri delavcih, ki so večinoma tujci na začasnem delu v Sloveniji, problem je v tajkunskem lastništvu in političnih povezavah lastnikov teh gradbenih podjetij. Oni razmišljajo kot v komunizmu: če dobro organiziram delo znižam stroške za 2%, če se pogovorim s politiko zaslužim 20%.
*malo me moti, ker nihče ne opazi teh delavcev, ko v najhujši vročini, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih delajo. Skrbi nas za zdravstvo ( in je tam problem isti, ne plače temveč organizacijska, delovna klima in korupcija), skrbi nas za šolnike, ki zdaj dva meseca počivajo v senci, skrbi nas za javni sektor itd,itd.
AlojzZ
"šolnike, ki zdaj dva meseca počivajo v senci" Ukinimo počitnice! In šolniki ne bodo mogli počivati v senci! KAJ NI TO ČUDOVITA IDEJA?
STAJERKA2021
Vsa dela se pač ne morejo opravljati v senci. Se kdo vpraša, kako zebe mesarje v mesnicah? Glede šolnikov pa tole. Na letni ravni imajo tri mesece prosto, pa bi se radi primerjali z zdravstvom, kjer ni praznikov, nedelj, počitnic? Šole bi morali združiti, saj vseskozi govorimo, da je otrok manj. Anomalije, da so šole, ki imajo po enega do pet otrok v razredu, pa to je skregano z vsako logiko. Cenejši je šolski avtobus, da otroka pripelje do šole, ki ima dovolj otrok, da se splača delovanje? Stroški za šolo s petimi učenci pa tudi ne zginejo. To je potuha in slaba organizacija, o kateri se sploh ne govori. Ko pa imajo zahteve, pa so zelo glasni. Poznam primer, ko je na dan učiteljica zaposlena samo eno uro in največ štiri. Pa bi se primerjali z zdravstvom.
lojze19
Ja in ukinimo državljane, potem ne bo potrebna država!
helena_3
Spoštovana Štajerka! Dvomim, da poznaš delo učiteljev tako dobro, da lahko z argumenti zagovarjaš, kar si napisala. Kolikor jaz vem - pa nisem učiteljica! - imajo učitelji takrat, ko imajo otroci počitnice, še precej administrativnega in organizacijskega dela za narediti, pa tudi razna obvezna izobraževanja. Tako da 3 mesece dopusta zanesljivo nimajo. Pa tudi, če bi ga imeli - jaz jim ne bi bila nič nevoščljiva. Ukvarjanje z današnjimi nevzgojenimi in razvajenimi "sončki" bi utrudilo vsakogar. Verjamem, da obstaja tudi učiteljica, ki ima na dan tja do 4 ure dela. Ne verjamem pa, da si videla njeno delovno pogodbo. Obstaja tudi (skladno z ZDR) zaposlitev za manj kot polni delovni čas, seveda so v tem primeru tudi pravice iz delovnega razmerja manjše. Kar se pa podružničnih šol tiče - ti je že Štajerc malo cinično, ampak pravilno odgovoril. Podružnične šole so duša kraja. V moji vasi deluje šola neprekinjeno od leta 1897. Dvakrat so nam jo že skušali odvzeti, pa smo se krajani uprli kot eden. Posledica: v zadnjih 15 letih se je priselilo kar nekaj mladih družin. Šolo smo povečali, pa je spet premajhna. Otroci se na vasi vključujejo v življenje skupnosti: se učijo varstva pred požari (gasilci), spoznavajo in varujejo naravo, se seznanjajo z lokalnimi znamenitostmi in zgodovino (vsak kraj jo ima). Dvomim, da bi jim v mestni šoli o tem kdo kaj povedal. Ob jubilejih obiskujejo starejše, pripravljajo kulturne prireditve za krajane. Imajo krožek ročnih del, kjer jih starejši vaščani BREZPLAČNO seznanjajo z izdelavo uporabnih stvari, značilnih za naše okolje (vezenje prtov, izdelovanje košar, skodle za streho in še kaj). Velika verjetnost je, da bodo ti otroci vzljubili svoj kraj in ostali v njem. Vse več je tudi možnosti za delo od doma. Odpade onesnaževanje okolja (bencin), izguba časa na poti do službe in še kaj. Tudi tako se zmanjšajo stroški. Mogoče si pa Štajerka želi, da bi vsi živeli v ogromnih stolpnicah v mestu, podeželje bi pa zapuščeno propadlo. Potem si jaz želim, da se to ne bi zgodilo. Tudi zadnja prizadevanja nekaterih institucij EU so usmerjena v enakopraven razvoj mest in podeželja. Šole so pomemben člen v tem razvoju.
AlojzZ
Če je bil razpis pravilno narejen in če so Turki najboljši ponudnik po tem razpisu, zakaj pa ne?
Goljufati davkoplačevalce oziroma okrasti je vedno možno, kajne? Saj smo v Sloveniji!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.